Piše: Vane T. Costa
V tem mesecu obhajamo 30 let rojstva naše, napredne, Evropske Slovenije. Prav tako proslavljamo pomembne trenutke in odločilne dneve, dogodke povezane s njenim nastajanjem, Domovina je naša, predvsem je naša, od vseh, ki smo na tej zemlji slovenski zemlji, jo imamo radi, jo ljubimo in jo v srcu nosimo, jo čutimo in k njej spadamo. Takšen na naj bi bil odnos do matere domovine kot vsake matere resnične in simbolične. Takšen je in mora biti čuteč državljan. S pomočjo pogumnih, vizionarskih ljudi, je naša Slovenija danes samostojna in ponosna, s pokončno držo, kot mati Slovenija. Ne smemo spregledati ljudi in obdobij, skozi katerih živela, se je ohranjala, krepila in se osamosvojila, postala samostojna, odgovorna, kot prava mati. Čas in ljudje so naredili svoje, da imamo živimo življenje kot je danes. Pred tridesetimi leti smo si izborili svobodno samostojno Slovenijo. Na osnovi spoštovanja človekovih pravic in svoboščin, ki so bistvenega pomena za slovenskega državljana. Vsakogar, ki spoštuje to in takšno Slovenijo, jo časti, jo krepi tudi z lastnim prispevkom, je na pravi strani, na strani prave, pravične in na demokratičnih temeljih zasnovane države Slovenije.
Tej in takšni Sloveniji smo vdani in jo ljubimo. Da je takšna in da jo kot takšno moramo ohranjati, je treba tudi dajati, dajati sebe, vse svoje potenciale in znanja. Smo tukaj in smo ves čas tukaj prisotni. Nekateri od samega začetka, drugi so se priključili kasneje, pa vendar vsi z dobrim in edinim namenom, da prispevamo in pomagamo pri graditvi in utrditvi te naše samostojne Slovenije. Vse kar nas dela boljše, je to, da ne iščemo razlik in ne ločevanja ter razvrednotenja posameznikovega dostojanstva. Naš cilj je ustvarjati boljši jutri za vse nas. Naš cilj, moj cilj, vaš cilj, je skupni imenovalec, skupno ustvarjanje boljšega jutri za vse, ki zmorejo graditi in skupne sadove kasneje užiti. »Sadovi«, tudi takšni kot so domovinskost, pripadnost, zvestoba, vdanost, če so naravnani, dobro denejo uživalcu in obdarjencu, ki užije ta sadež. Nobeden od zaužitja teh »duhovnih » dobrot se ni počutil slabo, ni imel potrebe obiskati zdravnika, le dobro se je počutil in je brez zadržkov povedal, vse o tem lepem čustvu in čutenju.
Ob tem je treba dodati, da poleg samega čutenja je kljub temu potrebno razumsko, vsebinsko delati s Slovenijo, kljub njenim tridesetim letom kot z bitjem in organizmom, ki si zasluži še več in bolj ukvarjanja z njo in z njenimi državljani, ki jo potrebujejo, ko jo potrebujejo. Izzivi današnjega časa so pred nami. Nekateri iz te naše 2 milijonske družine kljub svoji zrelosti, ki jo imajo v zvezi s svojimi leti obstoja v tem tuzemskem življenju, niso dojeli ali do konca sprejeli vse kar nam daje naša država in kaj pravzaprav to pomeni za vse nas, imeti lastno državo in jo graditi in jo sočasno ljubiti. Tudi ti državljani si zaslužijo Domovine, le pomagati jim je treba, da jo vzljubijo. In se da tudi narediti to, da jo vzljubijo namreč, četudi z našo pomočjo.
Vse se da realizirati le če stopimo skupaj, ob upoštevanju drug drugega, sprejemanju in toleranci kljub različnosti, pa vendar odgovorno do drugih in do lastnih početij. Če bo le tako se nimamo česa bati, lahko gremo na skupni poti, ki je samo ena, vse za dobro Slovenije in Slovencev ter Slovenk, slovenskega človeka in državljana. Na vrednotah na kateri je v resnici nastala Slovenija sama.
Pa še to, na ta dan, ob 30 rojstnem dnevu samostojne Slovenije, zaplapolajo naj slovenske zastave pred vsako hišo, pred vsakim domom, naslovom, kjer koli stopi slovenska noga, se jo dotakne slovenska roka in njej državljana, tam kjer je slovenska zemlja.
Vane T. Costa je publicist in novinar.
