Piše: Peter Tase
Od evropske migrantske krize leta 2015, ko je 1,3 milijona ljudi vstopilo v prostor Evropske unije in zaprosilo za azil, poteka po Evropi vojna idej in načel.
Zaradi državljanskih spopadov na Bližnjem vzhodu, vojn v Afganistanu in Iraku ter nevarnih okoliščin, ki so jih ustvarili teroristični upori v Nigeriji, Libiji in Pakistanu, so evropske vlade v zadnjem desetletju začele beležiti večje število beguncev.
V procesu zagotavljanja okoliščin za ponovno reintegracijo teh beguncev se je pojavil velik razkorak glede varnostne politike med državami Evropske unije, ki so podpirajo nenaden sprejem tujih kulturnih tradicij v svoje družbe, in državami, kot je Madžarska, ki si prizadevajo ohraniti pravno državo in podpirati demokratične institucije. V nasprotju s prevladujočim trendom v EU je predsednik madžarske vlade Viktor Orbán nenehno v stiku s svojimi rojaki in ohranja tesen dialog pri obravnavi strateških zadev, ki neposredno vplivajo na nacionalno varnost in gospodarsko uspešnost Madžarske.
Temeljno vprašanje ostaja: ali je več demokracije v Bruslju ali v Budimpešti?
Parlamentarci EU že leta brez zadržkov prikazujejo Viktorja Orbána kot avtokratskega vladarja in sovražnika Evropske konvencije o človekovih pravicah ter trdijo, da so demokratična načela in norme v Budimpešti v zatonu.
V državah, kot je Nizozemska, njen predsednik vlade Mark Rutte vztraja, da Madžarska “nima več kaj početi v Evropski uniji”, pri čemer se sklicuje na Orbánov zakon iz junija 2021, ki se osredotoča na povečanje kazni za obsojene pedofile, prepoved prikazovanja ali promocije homoseksualnosti med najstniki do 18. leta starosti ter ohranjanje pravic otrok in njihovih staršev.
Hungary Today poroča:
“Zakon določa, da mora biti staršem zagotovljena pravica do odločanja o spolni vzgoji njihovih otrok in da morajo biti za spolno vzgojo v šoli določene zelo jasne omejitve. Otroci morajo biti zaščiteni pred dostopom do informacij na kateri koli platformi, ki bi bile v nasprotju z vzgojnimi idejami staršev.”
Rutte, ki ga spremljajo luksemburški predsednik vlade in vodja belgijske vlade, francoski predsednik in drugi uradniki EU, je našel plodna tla, na katerih lahko okrepi svoje obrekovanje Madžarske.
Vendar pa so dejstva trmasta in presenetljivo kažejo nasprotno.
Nizozemska je na prvem mestu na svetu po izdelovanju ekstazija, droge, ki je kemijsko sorodna meskalinu in amfetaminu ter se nezakonito uporablja zaradi evforičnih in halucinogenih učinkov.
Raziskave so pokazale, da je bilo samo v enem letu proizvedenih več kot 1 milijarda tablet, nizozemski organizirani kriminal pa je s to industrijo ustvaril 18,9 milijarde EUR letnih prihodkov.
Geografski položaj in infrastruktura ter strpna nizozemska družba so glavni dejavniki, ki omogočajo razcvet kriminalne dejavnosti v tej državi. Poleg tega sta izjemno pomanjkanje policistov in majhne kazni za trgovino z drogami spodbudila večjo stopnjo omamljanja med nizozemsko mladino.
“Nizozemska je ena od vodilnih svetovnih proizvajalk sintetičnih drog, kar je posledica znamenite nizozemske tolerance do mehkih drog, ki se prakticira od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Mislili smo, da bomo svetu dajali zgled, in dolgo smo bili s tem zelo zadovoljni – vendar nič več,” je pred kratkim izjavil Pieter Tops, družboslovec na univerzi v Tilburgu in predavatelj na nizozemski policijski akademiji.
6. julija 2021 je bil v Amsterdamu na ulici ubit Peter R. de Vries, priznani nizozemski novinar, ki je pogumno poročal o nasilnem nizozemskem podzemlju in se zavzemal za učinkovito pravosodje. Čeprav razlogi za De Vriesovo streljanje ostajajo neznani, napad 6. julija predstavlja nevarno okolje, v katerem so na Nizozemskem ogroženi preiskovalni novinarji, zlasti tisti, ki razkrivajo mreže preprodajalcev drog in amsterdamsko podzemlje.
Na Nizozemskem, in ne na Madžarskem je bil ustreljen novinar, umorjen je bil desničarski politik Pim Fortuyn in ubit Theo van Gogh (filmski ustvarjalec, kritičen do islama). Vsa ta grozljiva dejanja imajo ideološke vzroke. Na Madžarskem danes krščanske in katoliške vrednote prevladujejo v javnih ustanovah in v izvajanju javnih politik. Moralne vrednote, državljanske svoboščine in temeljne svoboščine so jedro Orbánovega vodenja in zunanje politike.
Zahodnoevropski agitatorji nenehno napadajo Madžarsko in zanikajo Orbánovo demokratično držo; v Budimpešti so možnosti za bolj zdravo demokracijo in zagotavljanje človekovega dostojanstva prek vladnih institucij večje kot v vseh zahodnoevropskih prestolnicah skupaj.
Peter Marko Tase je avtor in urednik dvanajstih knjig o paragvajski zgodovini in zunanji politiki.
