Piše: Dr. Andrej Umek
Naj za začetek te kolumne najprej pojasnim, kaj razumem pod besedo sovjet. Tako da glede tega kasneje ne bo kakšnega nesporazuma. Sovjet je formalno gledano prevod slovenske besede svet v ruščino. Zaradi zgodovinskega ozadja pa je beseda sovjet dobila nekoliko drugačno konotacijo in pomen. To je neko telo, ki ga je praviloma oblikovala komunistična partija, da bi uresničeval njene nedemokratične v veliki večini zločinske interese in mu je zato tudi podelila izvršna pooblastila. Sovjet torej ne, kar je običajno za svete v demokratičnih družbah, svetuje državnim organom, podjetjem in posameznikom, temveč samostojno sprejema ukrepe, imenovanja itd. Za te slednje seveda nima demokratičnih pooblastil, saj ni bil izvoljen na splošnih demokratičnih volitvah ali imenovan od izvoljenih predstavnikov ljudstva tako kot na primer vlada. Svet, ki si v demokratični družbi pridobi ali uzurpira izvršna pooblastila, postane tujek v demokratični družbi, prelevi se v sovjet.
Ta malo daljši uvod je namenjen komentarju o medijski razpravi in odstopu ministrice Lilijane Kozlovič ob neimenovanju dve predlaganih tožilcev, ki ju je za dve mesti v Evropskem tožilstvu predlagal točneje imenoval Državnotožilski svet RS. Po mojem prepričanju je s tem, da je za dve prosti mesti Državnotožilski svet imenoval samo dva kandidata in od vlade pričakoval, da ju potrdi brez možnosti izbire potrdi odločno presegel svoja, to je pooblastila sodne veje oblasti in nedemokratično posegel v pooblastila izvršne veje oblasti.
S tem je de facto prešel iz sveta v sovjet. Ker po izobrazbi nisem pravnik o formalnostih tega postopka ne morem soditi. Lahko so zaradi nedokončane tranzicije v naši zakonodaji še določila, ki take postopke omogočajo. So pa taka določila, kjer koli že obstajajo neskladna z osnovnimi normami demokratične družbe. Če bi Državnotožilski svet sledil tem osnovnim demokratičnim normam, bi vladi v imenovanje predlagal listo kompetentnih kandidatov, listo, ki je dva do trikrat številčnejša od števila imenovanj. Vladi torej izvršni veji oblasti bi torej prepustil izbor in dokončno imenovanje. To je praksa, ki je običajna v ustaljenih evropskih demokratičnih družbah. Ker se naš Državnotožilski svet ni držal te ustaljene demokratične prakse in si neodgovorno prilastil izvršna pooblastila, je vsaj za mene prestopil tisto mejo, ki ločuje demokratične svete od totalitarnih sovjetov.
Vlada mora preprečiti spreminjanje svetov v sovjete
Da ne bo nobenega dvoma, vlogo svetov, ki jih razumem kot del demokratične družbe, odločno podpiram. Kot dvakratni minister v preteklih slovenskih vladah sem z najrazličnejšimi sveti vključenih v molja resorja z veseljem sodeloval. Še danes sem vsem, ki so sodelovali v teh svetih, iskreno hvaležen. Nikoli nisem pričakoval, da bodo večinska stališča v svetih identična z mojimi. Še posebno sem cenil svete, kjer sem naletel na kritiko, ker sem bil prepričan, da ravno na osnovi njihove kritike svoje delo izboljšam. Od svetov sem torej pričakoval kritiko in protipredloge. Slednji so bili bistveni element mojega dela, Kljub dobremu sodelovanju s sveti iz mojih resorjev, spoštovanju njihovih stališč in mnenj, sem si vedno ohranil izvršilno pravico odločanja. Samo enkrat sem prišel z enim od svetov v konflikt. Razlog je bil, da je ta svet v okviru določene problematike želel eksekutivna pooblastila. Takrat sem jim jasno povedal, da svet, ki dobi eksekutivna pooblastila, postane sovjet, sovjetov pa nikoli nisem maral.
Naj končam z mislijo, da če bi pri neimenovanju dveh od Državnotožilskega sveta predlaganih tožilcev šlo z administrativen spor med resornim ministrstvom ali vlado in Državnotožilskim svetom, vse skupaj ne bi bilo vredno pisanja kolumne. Po mojem mnenju pa gre za bistveno več. Gre za prehod Slovenije v demokratično družbo. To pa pomeni tudi medsebojno spoštovanje treh vej oblasti. To pa je mogoče edino, če ena veja oblasti ne posega v pristojnosti druge. V konkretnem primeru to pomeni, da si sodna veja oblasti ne sme prisvajati pravic in pooblastil izvršne. Sveti so pomemben element demokratične družbe, zato od vlade pričakujem, da bo preprečila spreminjanje svetov v totalitarne sovjete in od slovenske javnosti, da jo bo teh prizadevanjih odločno podprla. Končno letos praznujemo tridesetletnico neodvisne in demokratične Slovenije.
Prof. dr. Andrej Umek je član Nadzornega odbora SLS, bivši minister, profesor, ter član European Ideas Network in uredniškega odbora European View.
