6.9 C
Ljubljana
torek, 18 maja, 2021

Knjiga skupaj s pametjo človeštvu prinese napredek-v življenju, v odnosih in samozavedanju ter obstoju posameznika.

Piše: Vane T. Costa

Knjiga, pisana beseda ohranja narod in kulturo, jih naredi bolj prisotne in zaznavne. To mora imeti vsak narod pred seboj. Če te ni v knjigah, v pričevanjih o krajih dogodkih, te ni ali si pozabljen. Sledi ki  jih  narodi puščajo v knjigah   ga ohranjajo v življenje, v dolgoživost in se izogne pozabi. Imejmo to pred seboj in pred našimi očmi.

»Razmišljaj, preden spregovoriš. Preberi, preden razmišljaš.” (Fran Lebowitz)

Vsako leto 23. aprila obeležujemo svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Glavni namen dneva knjige je promocija branja, založništva in zaščite intelektualne lastnine.

Knjige odpirajo pot v številne svetove, širijo obzorja, spodbujajo razmišljanje in domišljijo, vzbujajo čustva, učijo, se nas dotaknejo. Knjige nam dajo ogromno. Moč besed je izjemna.

Zelo pomembno vlogo pri dvigu bralne  kulture ponotranjenega bogastva ob izkušnji in doživetja knjige ima in jo igra lokalna skupnost, tudi na splošno širša skupnost  ali podnebje pogojeno s tradicijo okolja.

Vsi ki živimo in se duhovno krepimo in napajamo našo neusahljivo slo in žejo po branju imamo to srečo da smo doma v Celju. Lokalna skupnost vsako leto kupi kar nekaj knjig, s čimer podpira avtorje in založnike in spodbuja kulturo branja. Večino knjig podarijo mladim, uspešnim osnovnošolcem in srednješolcem on koncu šolskega leta, spodbujamo bralno značko in s knjigami nagrajujemo zlate bralce. Knjige podarjajo tudi ob obisku najrazličnejših delegacij in dogodkov ter tako na najlepši možen način predstavljamo Celje predstavnikom drugi slovenskih in tujih mest.

Okolje v katerem zadovoljujem potrebe po duhovi hrani v obliki knjig in drugih poglobljenih  vsebin v pisani besedi in drugačni dostopni obliki, Celje, ima čudovito sodobno knjižnico, ki na področju spodbujanja kulture branja naredi res veliko. Osrednja knjižnica Celje organizira bralno značko za odrasle (Z branjem do zvezd), sodeluje v nacionalnem projektu Rastem s knjigo, ki spodbuja bralno kulturo mladih, s storitvijo Knjižnica na obisku omogoča branje tistim, ki sami ne morejo v knjižnico, organizira bralno pogovorne urice in še kaj.  Osrednja knjižnica Celje se nahaja na eni najlepših lokacij knežjega mesta – ob reki Savinji. Leta 2010 je bilo zgrajeno novo poslopje, ki je pod skupno streho združilo vse celjske oddelke. Obiskovalcem je omogočen prost dostop do večine gradiva, prav tako je na voljo tudi brezplačen dostop do interneta. S posrečeno umestitvijo med starim mestnim jedrom in Savinjskim nabrežjem ustvarja knjižnica s svojo vsebino živahen kulturni in družabni utrip.

Ne more biti vsak med knjigo in menoj,  le poslani!

 O odnosu ki ga imajo, tisti ki  predstavljajo vez med samo knjigo in njeno dostopnostjo, je treba pripisati besedo ali dva, morda več.

Pri več kot polstoletja »staža«, ne glede na sredino, zemljepisne lege kraja, jezik v katerem sem zaznaval in bral ter se istovetil z junaki, liki  in dogodki, ki so bili opisani  v knjigah, ki so  bile podvržene mojem »obisku » celo vdoru  in vključitvi v samo dogajanje v knjigi, knjigah, pomoči, trpljenja z njimi ob zamišljeni ali resnični vsebini  ki je bila umeščena med platnicami, štejem za posebno priložnost, prednost da jim namenim nekaj besed, posrednikom, vmesnim likom preden se posvetim likom in dogodkom med prvo in zadnjo besedo, povedjo,  stranjo v knjigi.

Ob svojem prvem, samostojnem vstopu v knjižnico pred dolgimi 55 leti, v kraju oddaljen več kot 1000 kilometrov od tod,  z knjižnimi policami iz dokaj nevešče obdelanega lesa, rahlo upognjenimi, z knjigami, ki so bili različnega formata, različne debeline oziroma razdalje med platnicami, iz katerih  je vel duh  ali kot se drugače reče, knjigo  si jo slišal z nosom-vonjal,  nekaj takšnega starinskega, patinastega,  med vlago,  ki je  bila značilna za knjižnice, biblioteke tistega časa. Še predno me je knjižničarka, takrat priletna gospa, vprašala kaj bi imel mladi mož, sem bil očaran, zmeden in zgubljen, prijetno zmeden in za vedno zaprisežen knjigi. Nekako sem izdavil in dobil kar sem tisti trenutek želel. Še isti dan se m bil nazaj, pri nepolnih sedmih letih in že vešč branja, z željo po drugi knjigi, ker sem prej dobljeno prebral. Knjižničarka, prej opisana gospa, tako prijazno svetovalna in pravilno odmerjeno pokroviteljska, pa »veš Vane knjige ki jih vzameš danes se ne vračajo isti dan, pa vendar, ti kar pojdi do polic in si izberi naslednjo«. Tako je to bilo,  in hvala bogu za dan trenutek ko je knjiga, pa ne obvezna šolska, stopila v moje življenje.

Kasnejši potek življenja in druženje  s knjigo ter doživljanje le te se ni spreminjal. Le zemljepisna lega, kraj bivanja,  učenja, življenjskega ali študijskega, tako kot je velevalo moje čutenje in želja po življenju   vsebinsko polnemu,  notranje doživetemu.  Ob mojih obiskih pri ljudeh,  ki sem jih spoznal, morda obiskal, mi je vedno pogled zašel proti morebitnim knjižnim policam, včasih očitno, včasih malo manj, ampak pa je bilo prisotno to kot  neizogibna sestavina vedno in vsepovsod   del moje sprejetosti.

Danes, oziroma včeraj, pred včerajšnjem, je  pa roko na srce  čas spremenil tudi tiste, ki so vmes med knjigo in bralcem, mene, tebe, vseh. Večji del od njih opravlja knjižničarsko delo kot  poslanstvo, ki te počakajo in dočakajo kot njihovega najboljšega »kupca« z vsemi privilegiji, ki jih prinaša ta pozicija. To je vidno ko  mamice pripeljejo  svoje nadobudneže in jih pripravijo za vstop v hram neprecenljivega  duhovnega bogastva. En del pa opravlja svoje poslanstvo, poslanstvo svojih kakofoničnih in ustvarjalnih ter siceršnjih »vlažnih« duš ne glede ali imajo koga pred seboj ali ne. Kdorkoli dela v knjižnicah mora opravljati poslanstvo namenjeno knjigam, uvajanju v svet v katerem vstopimo z njihovo pomočjo, ki je primerna starosti vstopajočega v svet knjig, besed, in na tem zgrajenemu  duhovnemu bogastvu  vsakega izmed nas.

Ogromna hvala in zahvala vsem  ki ste kdaj koli ubesedili kakršnokoli misel jo spravili v knjigo med platnice, vsi ste naredili veliko zame, zase, za prenekatero generacijo otrok, odraščajočih, odraslih. Vsi ste zaslužni za moje izoblikovanje osebnosti, tukajšnjosti in me, nas delate takšne kot smo.

Da bo le knjiga le neizogibni del vašega duhovnega, mentalnega, kulturnega in siceršnjega vsakdana, meni in vsem ki vas imajo radi  v življenju!

Vane T. Costa je publicist in novinar.

Zadnje novice

Sorodne vsebine