Ne, v naslovu ni napake. Govorimo o Borisu Kidriču, enem od arhitektov stalinistične revolucije na Slovenskem.
Leta 1942 je, še preden je prišlo do pojava prve vaške straže, dejal: »Komunist, ki da brez najmanjšega usmiljenja streljati, kot človek nikoli ni surov.« Dovolj za pametne? Kakorkoli že, po tem faliranem kemiku krvavih rok je kasneje dobila ime ustanova, ki jo danes poznamo pod imenom Kemijski inštitut (KI), eden od direktorjev te ustanove pa je bil pred petimi leti umorjen. Morilca uradno nikoli niso našli, sojenje t. i. »nadomestnemu morilcu«, ki to ni, pa se še kar vleče. Sodnik, ki ga je oprostil, je deležen pritiskov, napadov in posmehovanj tako v vodstvu ljubljanskega okrožnega sodišča kot tudi v režimskem tisku. To pa še ni vse. Prej omenjeni KI je prek odvetnika prisilil novinarko Demokracije Petro Janša, da izbriše vse zapise na Twitterju, ki se nanašajo na KI (in to z informacijami, ki so bile uradno zabeležene na sodišču!). Po drugi strani pa je vodstvo ustavnega sodišča pometlo pod preprogo škandalozno laganje enega od sodnikov, na križ pa so pribili tistega, ki je na to opozoril. Da, to je današnja Slovenija! Država, katere jedro ostaja isto kot pred letom 1990: leninistično in mafijsko.
Žal pa je tako, da za zdaj ni dovolj velike kritične mase ljudi, ki bi se zavzela za korenite spremembe in uresničila povsem nedokončan projekt slovenske pomladi. Shod »Rešimo Slovenijo« za zdaj ni ponudil dosti upanja, saj se večina Slovencev, kolikor ne sodijo v kasto privilegiranega »novega razreda«, še vedno zateka v nekakšno samoprevaro, češ da res ni najbolje, ampak lahko bi bilo veliko huje – torej, lahko smo kar zadovoljni. In kdaj bo prišla streznitev? Morda takrat, ko bomo doživeli reprizo Kidričevega džihada, le da tokrat s strani »zelenih zmajev«, ki pritiskajo z jugovzhoda? Sicer pa je znano, da ima turški »sultan« Erdogan v Sloveniji močne zaveznike – spomnimo se 28 levičarskih »akademikov«, ki so nedavno naskočili predsednika republike.
Še vedno imamo državo, ki temelji na revolucionarnih izročilih, na umoru torej.
