Piše: Tim Rauter
Zadnje leto zaznamuje svetovna pandemija novega korona virusa, ki izvira iz Kitajske. Mnogo ljudi po vsem svetu je izgubilo svoje bližnje zaradi te bolezni. Na Kitajskem bo letos minevalo eno stoletje od ustanovitve Kitajske Komunistične Partije, ki vlada že več kot 6 desetletij. Vladavina avtoritarne partije ni bila brez brutalnih pobojev političnih nasprotnikov in drugače mislečih. Ob tem se poraja kar nekaj vprašanj: »Je Kitajska vlada res naredila vse kar je lahko, da bi ustavila širjenje nevarnega virusa? So nam širjenje potihoma hoteli prikriti zaradi lastnih ambicij po preživetju na oblasti?«
Vse se je začelo že decembra 2019, ko so v mestu Wuhan, v provinci Hubei zaznali prvi sev novega korona virusa. Izviral naj bi iz »mokre tržnice« v centru mesta, ki pa ni dosegala osnovnih higienskih ter kakovostnih standardov. Prodajalo se je praktično vse – od mrtvih netopirjev, do levjega mesa. Takrat lokalne oblasti še niso želele obvestiti državnih, saj so se nižji upravniki bali, da bodo morali prevzeti odgovornost za posledice možne epidemije. Zaradi tega so hoteli vse pomesti pod preprogo, utišali so tudi tiste najbolj pogumne zdravnike, ki so se zavedali kako resna je situacija ter se niso bali kljub represivni oblasti spregovoriti in obvestiti javnost.
Medtem je tudi Svetovna Zdravstvena Organizacija – WHO, ki je še kot ena organizacija in z njenim vodstvom na čelu Združenih Narodov pod močnim finančnim vplivom komunistične Kitajske pomagala tej državi več kot mesec dni po prvem primeru nove bolezni zavajati svetovno javnost, da se COVID-19 ne širi iz človeka na človeka in da je izbruh bolezni več kot pod nadzorom. Tačas se je novi korona virus širil po celotni Aziji. Z natančnim in hitrim informiranjem drugi držav bi lahko WHO preprečil nadaljnjo širjenje in posledično številne smrti. To je bil tudi povod za takratno Trumpovo odločitev, da se prekine financiranje svetovne organizacije z strani Združenih držav.
Neveredostojni kitajski podatki
Verodostojnost poročanja natančnih podatkov okužb in smrti je pa popolnoma samosvoja zgodba. Danes Kitajska velja za eno od držav, ki poroča o manjšem številu primerov od povprečja sveta, čeprav je izvor virusa na Kitajskem, to pa je tudi država z največjo populacijo na svetu. Na Kitajskem, naj bi na začetku epidemije leta 2020 število mobilnih naročnin upadlo za več kot 2 milijona uporabnikov, kar pomeni, da naj bi približno toliko prebivalcev tudi umrlo. Fotografije s kitajske so prikazovale zelo žalostne prizore – dolge vrste čakajočih pred pogrebnimi zavodi. V zadnjem času naj bi bilo v Wuhanu prodanih kar 42.000 žar. Ocenjuje se, da je v mestu v času najhujšega razcveta virusa preminilo kar 46.800 ljudi. V času pred in med karanteno naj bi umrlo kar preko 40.000 ljudi zaradi korona virusa. Vsak dan naj bi mrtvašnice v mestu oddale okoli 3.500 žar.
Takratni predsednik ZDA, Trump, je omenjal, da bo Kitajska in posledično njena Komunistična Partija plačala za ekonomsko in socialno škodo, ki jo je povzročila s namernim prikrivanjem, laganjem ter zavajanjem svetovne javnosti. Mnogi dvomijo, da bo trenutni predsednik to uresničil, saj je dokazano, da sta »Pekinški Jože« in njegov sin služila na račun lobiranja Kitajcev, da se določeni deli industrije selijo na Kitajsko, ko je bil še podpredsednik pod Obamovo administracijo. Namreč, ves svet, vključno z ZDA bi bil primoran se zoperstaviti novi imperialistični deželi, saj je trenutna situacija bolj podobna Svetopisemski zgodbi David in Goljat, da bi se Trumpove obljube uresničile.
To je še en znak, da je Kitajska nova in prva svetovna velesila, ki bo neusmiljeno izsiljevala eno državo za drugo, kjer uporablja prodane politike za podporo. Tudi Kitajska »Belt and road initiative« je dodobra znana praksa CCP, ki je katastrofalna za države, ki sklenejo pogodbe s Kitajsko in na koncu padejo v ogromen dolg, saj dajejo kredite za izgradnjo infrastrukture, ter Kitajska oblast ve, da jih države ne bodo mogli poplačati. Posledično Kitajski dajo v last pomembne strateške točke, kot so pristanišča, letališča, prekopi… Zanesljivost te infrastrukture je pa druga zgodba, saj večina teh podjetij sploh ne dosega evropskih standardov.
Tudi v Sloveniji imamo nekaj t.i. »prodanih politikov«. Stranka SAB, recimo, naj bi se, kot pravijo, intenzivno zavzemala za prekinitev zaveze, s katero se podjetjem, ki so v Kitajski lasti, ne dovoli, graditi 5G tele-infrastrukture. Sporazum je bil podpisan avgusta 2020 s prihodom takratnega Ameriškega sekretarja za zunanjo politiko, Mika Pompea. Stranka Alenke Bratušek naj bi tudi zahtevala priključitev Slovenije k že omenjeni »shemi«, ki bi državo porinila med hlapčevske države totalitarne Kitajske.
Svetovna pandemija COVIDA-19 bo zaznamovala 21. stoletje, ne le v Sloveniji ampak po celem svetu. Zaradi malomarnosti in namernega prikrivanja smo in še bomo dobili mnogo problemov s strani Kitajske Komunistične Partije. Tokrat smo dobili virus. Kaj še sledi?
