1.7 C
Ljubljana
petek, 22 novembra, 2024

Kdo bo zaščitil nas?

Piše: Tanja Brkić

Že dlje časa na veliko poslušamo o sovraštvu do različnih verskih ali etničnih skupin. Postali smo tako zavzeti za zagovarjanje pravic tistih, za katere nam govorijo, da jim je treba stopiti v bran, da smo pozabili pogledati drugam. Po vsem svetu se namreč dogaja brutalno nasilje nad nami, nad kristjani, a o tem se premalo ali pa nič ne govori.

Podatki organizacije Open Doors, ki podpira kristjane po vsem svetu, so šokantni. Za leto 2023 so ugotovili, da je bilo približno 365 milijonov kristjanov podvrženih »visokim stopnjam preganjanja in diskriminacije«. Številka je za 25 milijonov višja kot leta 2021. Skoraj 5 tisoč kristjanov je bilo ubitih iz verskih razlogov. 90 odstotkov ubitih je bilo v Nigeriji, kjer so napadi na kristjane od leta 2020 postali »stalnica«. Napadenih je bilo 14.766 cerkva in krščanskih posesti. Severna Koreja, Somalija, Libija, Eritreja in Jemen so imele najvišjo stopnjo poročanja o preganjanju kristjanov. A tu se ne konča.

Vzporedno, ko poteka vojna na Bližnjem vzhodu in je svet razdeljen, ko skuša definirati, ali se ali se ne dogaja genocid in kdo ga izvaja, se preganjanje kristjanov dogaja tudi v Gorskem Karabahu – spornem ozemlju severno od Irana. Sosednja muslimanska država Azerbajdžan nad armenskimi kristjani že dlje časa izvaja teror. Nasilna vojaška ofenziva lani je terjala življenja številnih civilistov. Azerbajdžan je pokazal, da je pripravljen uporabiti surovo silo za prevzem nadzora nad Gorskim Karabahom. Več kot 100 tisoč armenskih kristjanov pa se dnevno sooča s težko in z negotovo prihodnostjo – živeti pod vladavino naroda, ki je v 96 odstotkih muslimanski.

Slednji so že so že pred leti utrpeli brutalen genocid, ko je bilo po ocenah več kot 1 milijon ljudi podvrženih razseljevanju, prisilnim spreobrnitvam, stradanju, pokolom. A o tem ne beremo. O tem se molči. In kar je najhuje, pri tem je tiho pomagal celo Izrael, ki je spodbujal kampanjo Azerbajdžana za vnovično zavzetje Gorskega Karabaha. Prav njihovo orožje je Azerbajdžanu pomagalo znova pod njihov nadzor povrniti etnično armensko enklavo. Med letoma 2016 in 2020, kar je vodilo do vojne v Gorskem Karabahu leta 2020, je Azerbajdžan kupil 69 odstotkov svojega orožja od Izraela, poroča Stockholmski inštitut za mednarodne mirovne raziskave (SIPRI). A o tem ne boste brali, saj to očitno ni dovolj pomembno. Pomembne so tuje vojne in vlaganje energije v igranje zaščitnikov drugih – a kdo bo zaščitil nas?

 

 

 

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine