Piše: Miran Černec
Morda ste opazili, dragi bralci, da naš planet v zadnjih letih znova postaja čudno nevaren. Od vojne med Rusijo in Ukrajino do novih spopadov med Izraelom in Palestino, da vseh drugih klavnic, ki divjajo po tej modri krogli, niti ne omenjamo. Zdi se, da niti v našem razsvetljenem 21. stoletju ne manjka ljudi, ki so pripravljeni ubijati in umirati za zemljo, meje, nafto, zastave, bogastvo, religijo in, bogme, menda celo za svobodo in demokracijo.
In ne gre le za vojne; mnogi gorečneži na udobnih stolčkih so danes v imenu visokih idealov – recimo v imenu varstva okolja, multikulturnosti ali preprečevanja pandemij – povsem voljni uničiti življenja milijonov ljudi ter se pri tem celo čisto dobro počutijo. Nasploh je na tem svetu mnogo osebkov, ki so vedno sveto prepričani v svoj prav; nekateri menijo, da jih je s popolnim znanjem obdaril že sam Bog; drugi mislijo, da jim privilegij nezmotljivosti podeljuje njihov družbeni položaj, izobrazba ali politična funkcija v Bruslju; tretji vedo kako in kaj, ker so tako prebrali v svojih svetih knjigah, slišali po TV ali odkrili na spletu … In vsi ti gorečneži tam zunaj, prepričani v pravičnost in zveličavnost svoje stvari, želijo s svojo neznosno samozaverovanostjo pogosto okužiti še druge – v dobi družbenih omrežij pa imajo za to na voljo sredstva, kakršnih ni imel do 21. stoletja niti en zmešan imperator v zgodovini. Težko je sicer oceniti, koliko škode povzročijo ljudje, ki se čutijo poklicane, da imajo vedno stoodstotno pravilno mnenje o vsaki krizi, vsaki vojni, vsakem naravnem pojavu in vsaki človeški tragediji, gotovo pa s svojim ideološkim navijaštvom ne pripomorejo dosti k rešitvi problemov.
Zato se mi zdi, da je ena od milosti, ki jo vsaj nekaterim med nami podarijo zrela leta, prav v tem, da človek vse teže ostaja goreč za karkoli, kajti zavzeti stališče stoične distance do tekočih dogodkov je včasih pravi blagoslov, če si ga le upate privoščiti – in morda naredi za boljši svet celo več od gorečnosti, ki ga hoče ustvariti z bombami in raketami.
