11.7 C
Ljubljana
sobota, 17 aprila, 2021

Kako diskreditirati veljavnost »politično-nekorektnih« spoznanj?

Piše: Dr. Matevž Tomšič

Raziskava medijske krajine, ki je bila ob koncu lanskega leta opravljena na Fakulteti za medije, je izzvala burne reakcije. Po pričakovanju. Analiza poročanja desetih največjih slovenskih spletnih medijev o nekaterih najbolj kontroverznih temah v letu 2020 je pokazala izrazito neuravnoteženost medijskega prostora. Med medijskimi prispevki, vključenimi v raziskavo, jih bistveno več zagovarja stališča opozicije, ki sedaj nosi imel KUL kot pa stališča vladajoče koalicije. Poleg tega je bistveno več prispevkov levo kot desno nazorsko orientiranih.

Takšni izsledki nikakor niso presenetljivi, saj se ujemajo z rezultati primerljivih raziskav na to temo, ki so bile opravljene v preteklosti. Vseeno pa so naleteli na odpor v delu medijskih krogov, katerih podoba bi utegnila biti zaradi njih okrnjena, in med tistimi medijskimi strokovnjaki, ki se imajo za edine »poklicane« za podajanje ocen o stanju v slovenskem medijskem prostoru.

Pojavili so se poskusi reinterpretacije rezultatov. Tako so denimo na spletnem portalu največje komercialne televizije zapisali, da podatki kažejo na nevtralnost in uravnoteženost poročanja. Takšna razlaga je zavajajoča. To, da je večji del obravnavanih objav brez jasne »barve«, je pričakovano in je posledica tega, da je večina člankov kratkih in faktografskih. Takšni teksti običajno nimajo političnih ali ideoloških konotacij. Vendar to ni ključna poanta raziskave. Pomembna so razmerja znotraj skupine politično opredeljenih in ideološko profiliranih člankov. Tu pa izrazito prevladujejo takšni, ki promovirajo levičarske ideje in so naklonjeni levi opoziciji.

V bistvu se je ponovila zgodba iz leta 2007, ko je bila opravljena prva tovrstna študija pod vodstvom pisca teh vrstic. Tudi tedaj so si mnogi močno prizadevali spodkopati verodostojnost ugotovitev iz raziskave, čeprav kakšnih resnih konceptualnih ali metodoloških ugovorov niso mogli najti. Neki ugledni profesor in akademik, ki je za medije kritiziral študijo, je ob tem celo prostodušno priznal, da je sploh ni prebral.

Znova se skuša zbiti kredibilnost raziskave predvsem prek diskreditacije njenih avtorjev. Problem je torej, da so se je lotili tisti, ki zanjo niso »moralno-politično primerni«. Avtorjem se očita »napačna« politična pripadnost, se pravi podpora največji vladni stranki. Zato naj bi bilo tudi njihovo delo a priori politično motivirano. Zanimivo je, da česa takšnega nikoli ne očitajo denimo raziskovalcem javnega mnenja z ene od javnih družboslovnih fakultet, čeprav so vsaj toliko politično opredeljeni, kot velja za avtorje »inkriminirane« raziskave (ustanovitelj njihovega centra je bil eden od glavnih svetovalcev nekdanjega predsednika Kučana). Očitna dvojna merila oz. »prvorazrednim« je dovoljeno, kar drugim ni.

Še posebej dvolično je, da nekredibilost zaradi domnevne vpetosti v politiko raziskovalcem pripisuje predstojnik katedre za novinarstvo s prej omenjene fakultete, ki je dejansko sinonim za spolitiziranost. Ta katedra se je namreč kot celota – ne samo določeni njeni člani – javno politično opredelila ob lanskih debatah o stanju v medijskem prostoru. Enako se je zgodilo ob referendumu o zakonu o javni radioteleviziji leta 2005. Avtorji aktualne raziskave o medijski krajini ne skrivajo svojih političnih prepričanj, vendar znajo ločevati med svojim javno-političnim angažmajem in profesionalnim delom. To za nekatere druge ne velja.

Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj tovrstnih študij ne opravljajo ti silni medijski strokovnjaki na javnih institucijah? Morebiti zato, ker vedo, da je stanje v slovenski medijski krajini v resnici takšno, kot ga prikazuje raziskava, ki jo sedaj tako ostro kritizirajo.

Dr. Matevž Tomšič je sociolog, univerzitetni profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici ter predsednik Združenja novinarjev in publicistov.

Zadnje novice

Sorodne vsebine