11.7 C
Ljubljana
sobota, 30 marca, 2024

Je Štefanec pojedel porcijo norih gob ali so mu dokument podtaknili?

Včeraj sem na družbenih omrežjih zasledil podatek, da naj bi KPK izdala »osnutek ugotovitev v konkretnem primeru«, točneje naj bi v osnutku zapisala, da je Franc Kangler kršil 37. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (konflikt interesov), s tem, ko je na Komisiji za državno ureditev v vlogi svetnika Državnega sveta (DS) razpravljal (ne glasoval) o pobudi DS, da naj Državni zbor (DZ) ustanovi preiskovalno komisijo za ugotovitev politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi političnega in kazenskega pregona zoper nekdanjega župana Mestne občine Maribor Franca Kanglerja. Že vidim, preveč pravniško naučeno sem začel pisati, zato bom v nadaljevanju poenostavil, tako da me bo razumela večina.

Nisem mogel verjeti, mislil sem, da se na družbenih omrežjih šalijo, zato sem poklical Franca Kanglerja, ki mi je novico potrdil in omenjeni dokument tudi poslal. Naj torej poenostavim. Javnosti je znano, da so mariborski kriminalisti in tožilci zoper Franca Kanglerja sprožili tam okoli 24 kazenskih postopkov. Nekaj mesecev star je podatek, da je na sodiščih padlo že vsaj 20 postopkov. Očitno ostali še bodo.

Povsem jasno je torej, da se je nekdo na relaciji od kriminalistov, do tožilcev spravil nad Kanglerja, da bi ga politično uničil. Tudi mariborski sodniki so globoko v tej godli, saj so Kanglerja v nekaterih primerih tudi obsodili, a je Vrhovno sodišče zadeve razveljavilo. Še več, odločilo je, da Francu Kanglerju nobeno sodišče v Mariboru ne more več nepristransko soditi. Laiku je torej jasno, da je tu bilo marsikaj narobe.

Junija lani, točneje 12. 06. 2019 je DS razpravljal o tem ali naj na DZ naslovi zahtevo za ustanovitev preiskovalne komisije v tej zadevi, pred tem pa je o tej zahtevi razpravljala še Komisija za državno ureditev DS. Na tej komisiji je razpravljal tudi Franc Kangler v vlogi državnega svetnika in člana komisije, ni pa glasoval, na plenarni seji DS, kjer je bila zahteva izglasovana pa sploh ni razpravljal niti glasoval.

DZ o zahtevi DS sploh ne odloča z glasovanjem ampak tako komisijo preprosto mora ustanoviti z ugotovitvenim sklepom. In to se je tudi zgodilo. DZ je komisijo ustanovil, njen predsednik je postal poslanec SDS Žan Mahnič.

Pazite, če bi imeli kriminalisti, tožilci in sodniki čisto vest bi se take komisije razveselili, tako pa se je niso. Najprej so se oglasili sodniki in od Ustavnega sodišča (US) zahtevali, da prepove preiskovanje sodnikov. To se je tudi zgodilo. Sledila je zahteva tožilcev pod vodstvom Draga Škete (v času postopkov zoper Kanglerja je vodil mariborsko tožilstvo), da US prepove tudi preiskovanje njih in tudi to se je zgodilo. Prvi tožilec je šel še dlje. Že 17. 06. 2019 je na KPK naslovil zahtevo za to, da KPK ugotovi ali je Kangler kršil 37. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (konflikt interesov). Pri Štefanecu pa so 27. 01. 2020 ugotovili, da to drži (osnutek ugotovitev v konkretnem primeru o katerem pišem).

V tem prispevku ne bom pisal o spornosti odločitev US, ki je prepovedalo preiskovanje sodnikov in tožilcev, o tem je pisal nekdanji ustavi sodnik in sodnik ESČP dr. Boštjan M. Zupančič. Podrobneje bom zapisal nekaj stavkov o ustavnem položaju DZ, DS, poslancev in državnih svetnikov.

Že iz Ustave RS izhaja, da so poslanci DZ pri glasovanju povsem neodvisni in da na njihovo odločitev ne sme vplivati nihče. Analogija glasovanja seveda velja tudi za svetnike DS. Če bi Štefanečeva teza o konfliktu interesov veljala, potem bi vsi poslanci vsake sestave DZ in svetniki DS bili v konfliktu interesov, saj na prvi seji z glasovanjem sebi potrdijo mandate. Vsak poslanec in svetnik glasuje torej tudi za svoj mandat. Enako velja za vse odbore in komisije tako DZ kot DS, tudi v tem primeru poslanci in svetniki glasujejo tudi o sebi. Nenazadnje poslanci glasujejo o predsedniku DZ, vlade, ministrih, državni svetniki pa o kandidatu za predsednika DS. V vsakem primeru glasujejo torej tudi o sebi. Vsak kandidat za predsednika DZ ali vlade, če je poslanec, odda glas tudi zase. In kaj je tu narobe. Nič, prav nič. Če bi obveljala Štefanečeva logika konflikta interesov, potem se DZ ali DS nikoli nebi niti konstituirala, kaj šele kaj več. Vsak zakon s področja zdravstva ali pokojnin se tiče vsakega poslanca. Po logiki Štefaneca, nihče ne bi smel glasovati za tak zakon, saj bi bil v konfliktu interesov.

Franc Kangler po mojem mnenju ni ravnal prav, ko je le razpravljal ni pa glasoval. Tudi glasovati bi moral. To je njegova zakonska in ustavna pravica. Za zaključek pa k Štefanecu. Ob njegovem imenovanju sem ga sprejel z zadržki, kasneje je pri meni dobil določeno stopnjo spoštovanja, ker sem ocenil, da deluje nepristransko. V neki oddaji na Planet TV pred dvema letoma, ko so ga neupravičeno napadli, sem bil edini, ki ga je branil. Z zadnjim dokumentom, pa je pri meni izgubil vso kredibilnost. Sprašujem se ali je dokument sploh prebral preden ga je podpisal, ali so mu ga podrejeni pripravili in podtaknili? Če so mu ga podtaknili naj to pove in odgovorne podrejene nažene, če pa ga je prebral in podpisal pri polni zavesti, potem mislim, da je bila na delu porcija norih gob.

Vinko Gorenak/vinkogorenak.net

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine