Ob statistiki, tako kot je bilo za dva dni nazaj(16 in 17 september), ki je na razpolago o prijetih migrantih in sicer 186 na mejnih prehodih, od tega na področju PU Novo Mesto 137 kar je neslavni rekord, normalen človek obnemi. Vloga policistov je tukaj zelo minorna, zreducira se pa popisovanje in poizvedbo o njihovem poreklu, starosti, državi, pa še to je sila relativno, vedoč da si vse to lahko v trenutku omislijo. Taisti nezakoniti migranti po zaključenem začasnem obravnavanju so deležni humanega postopka na račun nas davkoplačevalcev. Policisti so samo uradni »sprovajalci« do azilnih domov za tujce ali do prvega prehodnega, začasnega bivanja.
Da je to tako kot v zgoraj opisanih stavkih priča tudi zadnje poročilo, kot mnoga druga do sedaj, o ilegalnih prehodih tujcev na območju PU Celje, kjer navajajo, da so od srede, 18. 9. 2019 od 6. ure, do danes, 19. 9. 2019 do 6. ure, obravnavali 4 tujce, ki so ilegalno prestopili državno mejo med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Nekaj pred tretjo uro zjutraj so jih na območju Rogaške Slatine, v bližini prehodnega mesta Vidine, prijeli 4 državljane Maroka. Trije so bili mladoletni. Dva so vrnili hrvaškim varnostnim organom, dva bosta nastanjena v Centru za tujce v Postojni.
Da to ni več ali morda nikoli ni bil sporadični pojav, je jasno že nekaj časa. Jasno je tudi to ,da je Evropa načrtno izbrana za sesuvanje in za devastacijo ter razkroj vsega dobrega in civiliziranega v njej. Mnogo bolj strašljivo in grozno je to da v to večji del sama prostovoljno sodeluje oziroma se pogovarja kot z »poslovnimi » partnerji o tem kolikor lahko, v katero državo lahko gredo in kolikor denarja se lahko plasira v to in ono početje v zvezi z to problematiko. Skrajno abotno je to da se pristaja na izsiljevanje s strani Turčije, da v kolikor ne dobi želenega denarja (beri milijarde EUR) bo spustila že pripravljena dva milijona »instant« ali vedno pripravljenih migrantov na sirski strani Kurdistana. Da to lahko dnevno dozira pričajo podatki z grških otokov, da jih je v zadnjih desetih dneh prišlo novih 26 tisoč migrantov kar je največ od poletja 2016 in da jih Turčija za nalašč v obliki pritiska spušča v Yunanistan-Grčijo. Od tod pa do trditve da so Turki glavni podporniki menageriranja vstopa islama v Evropo, ni potreben niti en sam korak, zato ker je to več kot ne jasno da je to dejansko tako.
Slovenija pa s svojo nevsebinsko, medlo in brezkrvno politiko in odnosom do tega zelo perečega problema, samo zamegljuje in otežuje že tako slabo sliko in stanje. Po pogovoru z nekaterimi policisti, ki delajo na meji in o tem ali bodo dosegli več z dodatno tehniko v obliki brezpilotnih dronov, ki jih baje naroča ministrstvo za notranje zadeve, cca 200 kosov, za lažje nadzorovanje meje in odkrivanje lokacij prehoda ter zadrževanja večjih potencialnih skupin za nezakonit prehod čez mejo, navajajo da je to bolj del samopreslepitve, ki napeljujejo na to, da bodo uspešnejši kot do sedaj. Zdravilo je večje število policistov in vojakov z večjimi pooblastili ter seveda morebitna podpora iz zraka v obliki helikopterja s pomočjo termovizije. Ne bi dolival olje na ogenj problematike ilegalnih prehodov čez slovensko mejo, pa kljub temu bi opozoril še eno dodatno abotnost vladnih predstavnikov o predlogu izpred nekaj dni, ko so predlagali sosednji Avstriji skupne patrulje na meji kot dodatni ukrep zajezitve ilegalnih migrantskih prehodov če skupno mejo. Glede na poprejšnje izkušnje, ki so jih »naši« nabrali v podobni obliki z sosedi Italijani, obstoja zelo velika verjetnost zadržanosti Avstrijcev do tovrstnega »izvirnega« in učinkovitega načina varovanja meje. Dan za tem predlogom pa smo bili deležni 8 kilometrske kolone na Šentilju in natančnejših pregledov vseh, ki so želeli vstopiti v sosedno Avstrijo.
Drugače bo, žal, policija mogla dodati še eno alinejo v svojem delu , in sicer prevoz ilegelanih migrantov do prve nastanitve v notranjost države. Seveda pa kasneje »prosto » gibanje in vse kar sodi v prijazno dobrodošlico s strani Slovenije do bodočih tako prepotrebnih »znanstvenikov« ter ostalih manjkajočih intelektualnih potencialov z vzhoda.
Vprašanje ni več ali smo kaj zagrešili in zgrešili v odnosu do problematike ilegalnih in nezakonitih migrantov, ampak kako daleč smo zašli ter ali je možno vrniti se na pravo pot?
