Piše: dr. Vinko Gorenak
Habemus papam ali v slovenščini Imamo papeža je začetek latinskega liturgičnega besedila, s katerim razglasijo novega papeža.
Na Litostrojski 54 v Ljubljani, kjer domuje notranji minister, se z oglatega balkona po prihodu Poklukarja v njegovo staro pisarno ne bo oglasil kakšen uradnik ali policijski šef in seveda ne bo naznanil, da imamo novega starega notranjega ministra Poklukarja.
Ker ta tekst pišem še pred izvolitvijo Poklukarja za notranjega ministra, boste morda rekli, da prehitevam stvari, in se spraševali, kaj pa če ne bo izvoljen in če v državnem zboru ne bo dobil 46 glasov. Seveda se to lahko zgodi, a možnosti so v praksi enake nič. Če je Robert Golob znal preštevati milijone plače in nagrad, zna šteti tudi do 46.
Ne glede na nezadovoljstvo nevladnih organizacij pa tudi nezadovoljstvo v SD in Levici je parlamentarna matematika povsem jasna. Seveda se lahko zgodi, da bodo posamezni poslanci SD ali Levice glasovali proti, še bolj verjetno je, da bo ravno v času glasovanja moral kdo po kakem »nujnem opravku« ali »nujno na stranišče«, a to izvolitve Poklukarja praktično gledano ne more preprečiti.
Bolj pomembno je, kako bo Poklukar opravljal naloge notranjega ministra. Tatjana Bobnar je odšla z mesta notranje ministrice prav zaradi političnih pritiskov Goloba nanjo in na policijo, menda je tudi prepočasi »čistila« policijo tako imenovanih kadrov Janeza Janše.
Zakaj je Golob torej predlagal Poklukarja za notranjega ministra? Seveda si je na tem mestu želel boljšega, hitrejšega in bolj usposobljenega »čistilca«. Tu je tudi odgovor na vprašanje, zakaj Golob ni izbral koga drugega. Na razpolago je imel tudi dva policijska strokovnjaka, sedanjega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu dr. Branka Lobnikarja, ki na univerzi poučuje bodoče policijske strokovnjake, pa tudi dr. Miroslava Žaberla, ki je spisal več člankov in knjig, po katerih se učijo bodoči policijski strokovnjaki. Toda stroka v očeh Goloba očitno šteje toliko kot lanski sneg. Ni se odločil za policijskega strokovnjaka, ampak za najboljšega »čistilca«.
A vrnimo se k zaslišanju Poklukarja v državnem zboru. Napovedal je, da bo v celoti podpiral gradnjo kariernega sistema v policiji. Ne vem, ali sploh ve, kaj to pomeni. Ko govorimo o kariernem sistemu v policiji, seveda mislimo na to, kdo lahko zasede katero delovno mesto v policiji in pod kakšnimi pogoji, vse od policista do generalnega direktorja policije.
A glej ga, zlomka, na eni strani bi Poklukar gradil karierni sistem v policiji, na drugi pa je popolnoma kontradiktorno temu napovedal, da bo predlagal take zakonske spremembe, da bodo položaj generalnega direktorja policije lahko zasedli poleg policistov tudi »drugi strokovnjaki«. Pred leti sem kot poslanec državnega zbora naročil raziskavo na temo, kdo v državah EU lahko postane prvi človek policije. Odgovor je bil jasen, povsod prvi človek policije lahko postane policist, le dve državi sta dopuščali tudi »druge strokovnjake« na tem mestu, a v praksi tega ne uveljavljata.
To, kar namerava predlagati Poklukar, je torej antiteza kariernemu sistemu v policiji in unikum v državah EU. Karierni sistem poznamo tudi v tožilski organizaciji ali v sodstvu. Le tožilec lahko postane prvi človek tožilstva in le sodnik lahko postane prvi človek sodstva. Enako je v vojski, le vojak lahko postane prvi človek vojske. In prav je tako. Le zakaj bi bilo v policiji drugače? Že v času socializma so vsaj po letu 1988 za vodje regijskih policij nastavljali le policiste.
Ne vem, ali se najboljši »čistilec« policije zaveda svojih pooblastil. Le generalnega direktorja policije lahko predlaga in tu je zakonsko določen betonski zid za njegove posege v policijo. Pa smo tam. Najboljši »čistilec« policije po izboru Goloba bo moral izbrati prvega izvajalca »čiščenja«, to pa bo generalni direktor policije.
Zato morda ni najbolj naivno sklepanje, da Boštjan Poklukar ve, da znotraj policije ne bo našel pravega prvega izvajalca »čiščenja« policije, zato predlaga zakonsko možnost, da to mesto zasede nekdo zunaj policije. Zakaj pa to ne bi bila leva politična aktivistka Nika Kovač ali morda prav tako leva politična aktivistka Teja Jarc? Slednja o policiji kar nekaj ve še iz otroških let, ko ji je oče razlagal, kaj delajo policisti.
