Piše: dr. Metod Berlec
V teh poletnih avgustovskih dneh se na in ob robu olimpijskih iger v Parizu v praksi vidi »velika zamenjava«, ki se dogaja v Evropi in se je zgodila v francoski prestolnici v zadnjih desetletjih. Čudovito mesto ob reki Seni je ena redkih svetovnih prestolnic, ki praktično ni doživela uničenja zaradi katastrofe ali vojne.
Stoletja vladarjev, ki so prestolnici dodajali svoje arhitekturne projekte, so mestu prinesla številne čudovite spomenike in stavbe, katerih lepota je mestu dala sloves, ki ga ima še danes. Je mesto umetnosti in visoke kulture. A, žal, sem že pred leti ugotovil, da mesto za turiste ni več tako prijazno kot pred desetletji. Ob vznožju griča Montmarte, na katerem stoji znamenita bazilika Srca Jezusovega (Basilique du Sacré-Cœur de Montmartre), sem doživel vsiljivo nadlegovanje imigrantov iz Afrike. Ko sem se napotil v severno predmestje Pariza Saint-Denis, da bi si ogledal znamenito istoimensko baziliko, kjer so pokopani francoski kralji, sem sem se na trgu ob njej počutil podobno kot pred tem znani slovenski pisatelj Drago Jančar – kot da sem prišel na tržnico v nekem severnoafriškem mestu. Danes prebivalstvo tega nekdanjega industrijskega predmestja tvorijo muslimanski imigranti iz nekdanjih francoskih kolonij. Avtohtonih Francozov ni bilo opaziti, samo turiste, ki so bili podobno zgroženi kot jaz.
Nekaj podobnega se lahko čez nekaj desetletij zgodi tudi pri nas, če se bodo sedanji negativni demografski trendi nadaljevali. Kot je nedavno poročal Statistični urad Republike Slovenije (SURS), je bil naravni prirast v Sloveniji leta 2023 že sedmo leto zapored negativen. Naravni prirast je znašal negativnih 4551 prebivalcev, kar pomeni, da je sedmo leto zapored umrlo več prebivalcev, kot se jih je rodilo. Leta 2023 se je rodilo 16.989 živorojenih otrok, umrlo pa je 21.540 prebivalcev. V povprečju se je lani v enem dnevu rodilo 47 otrok, umrlo pa 59 prebivalcev Slovenije. 93 prebivalcev se je v povprečnem dnevu priselilo iz tujine, 63 ljudi pa odselilo v tujino. Selitveni prirast pa je bil pozitiven in je znašal 11.528 prebivalcev, največji je bil v prvem četrtletju, izhaja iz podatkov SURS. Se pravi, da se delež Slovencev znotraj naše države zmanjšuje. O tem podrobno pišem v svoji knjigi Nacionalne države na udaru globalizacije, kjer ugotavljam, da se koncept nacionalne države v 21. stoletju sooča s številnimi globalizacijskimi in neglobalizacijskimi dejavniki, ki vplivajo na njeno delovanje; od ekonomije in svobodnega trga, tehnološke (digitalne) revolucije, mednarodnega sodelovanja, transnacionalnega povezovanja, univerzializacije in standardizacije, geopolitike in s tem povezanega boja za vpliv in moč, globalne (civilne) skupnosti, kulturne globalizacije, demografije in (zakonitih ter nezakonitih) migracij do multikulturalizma, politike identitete in verskega ekstremizma. Vsi ti zgoraj omenjeni dejavniki pa vplivajo na suverenost držav. Pri čemer se je treba zavedati, da nacionalne države pogosto sooblikujejo globalizacijo ali globalne politične forume, da bi ohranile ali razširile svojo moč in zaščitile svoje nacionalne interese.
A kar je bistvo: Slovenija je kot nacionalna država slovenskega naroda varuhinja slovenske identitete in tudi vseh njenih državljanov. Podobno kot za druge države Evropske unije tudi za Republiko Slovenijo velja, da bo dolgoročno preživela edino v primeru, če bo imela dovolj visoko lastno rodnost in absorpcijsko zmožnost socializacije in asimilacije tujerodnih priseljencev. Delež Slovencev znotraj matične domovine se namreč po podatkih SURS postopno zmanjšuje (leta 1991 88,31 odstotka prebivalstva, leta 2001 83,06 odstotka). Vse to pa je posledica nizke rodnosti domačega prebivalstva, izsiljevanja in migracij. Kolikšen je danes delež Slovencev v lastni državi ni jasno, saj so pri popisih prebivalstva rubriko narodnost ukinili. Je pa slovenska demografska kriza v sozvočju z evropsko. Najvišjo stopnjo rodnosti ima Afrika, lani je ta znašala približno 4,2 otroka na žensko v rodni dobi, prebivalstvo te celine pa se je povečalo za skoraj 34 milijonov. Najnižjo stopnjo rodnosti ima Evropa, in sicer je bila rodnost lani približno 1,5 otroka na žensko v rodni dobi. V EU je sicer že drugo leto zapored naraslo število prebivalcev. V začetku lanskega leta je bilo v EU 447,6 milijona prebivalcev, letos pa 449,2 milijona. Prirast se je zgodil predvsem na račun migracij, pojasnjujejo pri evropskem statističnem uradu Eurostat. Se pravi, da smo priča t. i. veliki zamenjavi v praksi. Slabo se nam piše. Dobesedno!
