Piše: dr. Metod Berlec

V tokratni reviji Demokracija osrednjo pozornost namenjamo medijskemu pogromu in napadu vladajoče koalicije na zasebno televizijo Nova24TV in vodstvo javne Radiotelevizije Slovenija. Uresničuje se predvolilna napoved, ki jo je sredi aprila (pred volitvami) na Trgu republike v Ljubljani izrekel predsednik Gibanja Svoboda in sedanji predsednik slovenske vlade Robert Golob.

Takrat je na javni tribuni, ki jo je organizirala t. i. civilna iniciativa Glas ljudstva, dejal: »Ključna stvar je, da spravimo sovraštvo ven iz javnega prostora in da medije, ki so strankarski in s kapitalom neznanega izvora, enostavno ukinemo.« Ob tem so na spletnem portalu televizije Nova24TV zgroženo zapisali, da želi Robert Golob ukiniti Nova24TV, kar je »čisti fašizem«, nekoliko cinično pa so se še vprašali, ali ima Golob morda v mislih ukinitev portala Necenzurirano, ki je nastal s »kapitalom neznanega izvora«.

Seveda ni imel v mislih tega portala, ampak televizijo Nova24TV, ki s svojim poročanjem pomembno prispeva k medijskemu pluralizmu na Slovenskem. To kaže ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj bi preiskovala financiranje politične propagande v medijih. Državni zbor Republike Slovenije je tako konec junija odredil »parlamentarno preiskavo o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij zaradi suma nezakonitega financiranja kampanje strank za zadnje volitve v DZ prek delovanja izdajateljev medijev v lasti ali delni lasti oziroma z vplivom političnih strank, članov organov strank in izdajateljev medijev v lasti subjektov iz tujine«. Poleg tega bodo preiskovali sume nezakonitega vplivanja nosilcev javnih funkcij na objavljanje oglaševalskih vsebin državne uprave, javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov ter gospodarskih družb s kapitalsko naložbo države, ki jo upravlja Slovenski državni holding, v medijih, ki jih izdajajo omenjeni izdajatelji. Skratka, gre za preiskovalno komisijo, ki bo prvenstveno namenjena obračunu s televizijo Nova24TV, ki s svojimi informativnimi in družbenopolitičnimi oddajami moti monopol tranzicijske levice na tem področju. Hkrati mediji oziroma glasila, ki delujejo po njihovem diktatu, kar direktno pozivajo določene državne institucije (recimo Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve), naj prepove predvajanje televizije Nova24TV.

Druga stvar, ki jo želi prioritetno izpeljati vladajoča koalicija, pa je popoln prevzem RTV Slovenija. Zaradi tega je vlada potrdila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTVS. Pri tem je državnemu zboru predlagala sprejetje predloga zakona »po nujnem postopku zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za demokracijo in delovanje države«. Po njihovo RTVS s svojim statusom, poslanstvom in z ustavno varovano funkcijo zagotavlja pravico do javne obveščenosti, ki je prvi pogoj za obstoj demokracije in s tem države. Seveda v primeru, če je RTVS res pluralna, pa ne tako, kot si predstavlja vladajoča koalicija, ki si želi politično enoumje, kot je bilo v svinčenih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Pričakovano je zato parlamentarna večina vladnemu predlogu pritrdila in novelo zakona v parlament spravila po nujnem postopku. Ta pa je po poslovniku DZ RS mogoč samo, če je zakon nujen zaradi interesov varnosti ali obrambe države, zaradi odprave posledic naravnih nesreč ali zato, da se preprečijo težko popravljive posledice za delovanje države. V primeru RTVS ne gre za nič od tega, ampak samo za to, da želi vladajoča koalicija zamenjati vodstvo RTVS, ki ji ni pogodu.

Zato novi zakon namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta uvaja enoten svet RTVS; ta imenuje štiričlansko upravo, ki bi jo vodil predsednik uprave. In kdo naj bi po novem imenoval novi »depolitizirani« svet RTVS? Seveda v prvi vrsti zaposleni v javnem zavodu, predstavniki različnih institucij in t. i. civilna družba. Vse to pa je pri nas popolnoma v rokah tranzicijske levice. V skladu z navodili italijanskega levičarskega misleca Antonia Gramscija torej, ki je trdil, da je treba »obstoječo buržujsko hegemonijo« s »političnim in ideološkim delovanjem na področju kulture, religije, morale, znanosti in umetnosti razbiti in namesto meščanskih, kapitalističnih nazorov uveljaviti ideje in vrednote, ki so v skladu z marksistično doktrino in pogledom na življenje«. Skratka, če ne bomo z referendumom ustavili te vladne norije, bo kulturna hegemonija levice na Slovenskem še večja, kot je sedaj, ko je v državi v resnici ogrožena demokracija in medijska svoboda. Ogrožajo ju samooklicani svobodnjaki …