Piše: Franček Jauk
Kot običajno sem tudi tokrat prisedel k širšemu prazničnemu omizju. Po tradicionalnih slovenskih dobrotah je dišalo. Spet se je potrudila in izkazala gospodinja, zlata naša Justina. Po zahvalnih besedah z dobrodošlico gostitelja se je dvignila Katarina, živahno dekle s kitama do pasu, slovenska študentka iz Gradca. Prijazno nas je pogledala, trknila z žličko ob kozarec, prosila za trenutek pozornosti. Nakar je dvignila predse sveženj pripravljenih spetih listov in začela brati:
»Spoštovani gospe in gospodje, ki smo se zbrali ob tem svečanem pogrinjku…« in zatem s prvim poudarkom: »… S ponižnostjo do Očeta je sprejel križ grehov, Človeku je pokazal po do odrešitve. To je storil s strastjo, življenje samo zahteva strast…«
Najprej je brala komaj slišno, potem vse bolj zanosno:
»…Dana nam je bila možnost, da si usodo krojimo sami. Nič bi se ne zgodilo, če bi ostali križem rok, če bi odločanje o usodi prepustili drugim… Velika noč je tudi danes kot je bila vselej doslej: začetek vrnitve h koreninam in k resničnim vrednotam kot so: tradicija, vera, družina, identiteta naroda, enakost pred zakonom, ekonomska svoboda in ideali kulture življenja. Ni treba posebej imenovati dandanašnjih ljudi, ki se zgražajo, ko predsednik vlade državljanom vošči krščanske praznike, ki so tiho, ko psihopati opranih možganov uničujejo cerkve in relikvije… V teh ljudeh boste prepoznali vojščake teme. Zato okrog Velike noči ne pričakujte, da se bodo vaše sanje spremenile v čudovito
resničnost same od sebe, ampak si obljubite, da ne boste več nemi opazovalci vsega, kar pelje v pogubo. Naj bo spomin na Vstalega naš boj za dobro proti zlu!
Tako je zapisal in sklenil svoj praznični uvodnik ob Veliki noči leta 2021 Jože Biščak, odgovorni urednik Demokracije. Prava dekleta in fantje so bili takrat pri peresu v tem tedniku, z veseljem se jih nekateri še spomnite – Petre, Metoda, Lucije, Maruše, Gašperja, Vinka, Gregorja, Jona in drugih takrat tam. Dvignimo čaše zanje in seveda za vse tiste iz leta 1991, za Janeza, Toneta, Igorja in za vse, ki so pripomogli, da smo prišli do sem, kjer smo danes – ob 50- letnici slovenske pomladi in tudi ob 100-letnici začetka velike morije na naših tleh…«
Ob tem smo se spogledali, pomislili za hip, na kaj vse nas vedno znova opozarja naša preteklost. Obenem smo vstali in nazdravili: Sloveniji in vsem nam… Bil je trenutek za vse čase!
Na Velikonočno nedeljo 21. aprila leta Gospodovega 2041.
Franček Jauk je pisatelj in novinar.
