Piše: Edvard Kadič
V zadnjem letu in pol smo v Sloveniji deležni skoraj neverjetnih medijskih spinov, celo poskusov “medijskih umorov” ter drugih medijskih packarij. To uprizarjajo nekateri spletni portali ter t. i. medijska omrežja, kjer se načrtno širijo “spini” zato, da se pridobivajo točke in prednosti na področju javnega mnenja o političnih strankah in politikih.
Medijski “spin” je nekakšen trik, ko avtorji laži sicer ne spreminjajo v resnico ali obratno, temveč dejstva samo prikazujejo na tak način, da situacija ali dejanje brez laganja deluje lepše ali grše, kot bi izpadla brez takšne obdelave. Izraz “spin” izhaja iz angleščine in pomeni vrtenje. V bistvu gre za obliko propagande, s katero se želi manipulirati javnost, s tem da se osebe, dejanja ali izdelki prikazujejo boljši ali slabši, kot so v resnici.
Ne tako dolgo časa nazaj smo bili npr. priča znameniti misiji evropskega parlamenta pod vodstvom Sophie in ‘t Veld, ki je ugotavljala dejstva glede stanja demokracije v Sloveniji. Še posebej potem tudi afere, ki je izbruhnila v povezavi s poročilom te misije. Izkazalo se je, da je osnutek dokumenta urejal kar Jure Tanko, asistent slovenske evroposlanke Tanje Fajon. Ko je bilo to razkrito, so se začeli širiti spini, da je to običajen postopek, da je pomagal poročilo urejati samo slovnično in ne vsebinsko, da se temu dogodku pripisuje čisto preveč pozornosti itd. To najprej kompromitira sam dokument, predstavlja pa tudi otipljiv dokaz o tem, kdo stoji za gonjo proti Sloveniji skozi institucije EU, ki smo ji priča v zadnjem letu in pol. Spini so, s tem ko so bili razgaljeni, več škode povzročili tistim, ki so jih pripravljali, kot pa tistim, proti katerim so bili naperjeni.
Tudi sicer je tovrstna “izvozna” dejavnost, tj. ustvarjanje politične afere doma, njen izvoz v Bruselj in nato uvoz nazaj v Slovenijo, vseskozi polna prstnih odtisov leve politične in medijske scene. Roko na srce, v primeru omenjenega poročila gre za grdo manipulacijo, ki meji celo na izdajo slovenskega nacionalnega interesa. Da je res šlo za umazano igro, pa najbolje dokazuje dejstvo, da so novice o poročilu in njegovi vsebini po razkritju vpletenosti omenjene evroposlanke kar nenadoma izginile z naslovnic osrednjih medijev.
Če torej želimo izvajati propagando, mora obstajati nekakšno sito med dogodkom in javnostjo. Dostop do pravih okoliščin mora zato biti blokiran dovolj hitro in tudi dovolj glasno, da si ne bi kdorkoli ustvaril svoje predstave o dogodku, ki bi bila drugačna od mnenja, ki ga želijo ustvariti tisti, ki spinajo.
Nespretno komuniciranje vrhovnega sodišča
Je znamenita diploma vrhovnega sodnika Branka Masleše nekaj, kar bi morali videti vsi? Konec koncev gre za vrhovnega sodnika Republike Slovenije. A vseeno, bomo zdaj kar javno objavljali dokumente iz osebnih map v kadrovskih službah? Prvi odziv oddelka za komuniciranje pri Vrhovnem sodišču RS na novinarska vprašanja glede omenjene diplome je bil milo rečeno precej nespreten. Šel je celo v smer grožnje, kar je bilo na tej stopnji interesa javnosti zagotovo napačno. Dovolj bi bilo že kratko sporočilo o tem, da se diploma oz. dokazilo o njej hrani v arhivu in bi bila zadeva verjetno hitro končana oz. zapeljana stran od oči javnosti. Tako pa zadeva zdaj prerašča v nekaj, kar nima več samo povezave s samim dokumentom, temveč sega tudi krepko čezenj. Od vprašanj, povezanih z omenjeno diplomo, postopka opravljanja pravosodnega izpita pa do splošnih vprašanj, kaj vse se skriva še v ozadju izobrazb in strokovnih kompetenc v celotnem slovenskem pravosodju. Samo zgodbo zdaj že izkoriščajo tudi za številne druge vidike, od diskreditacije novinarja Luke Perša, pobudnika zadeve, s strani njegovih stanovskih kolegov pa do okrepljenih napadov na verodostojnost same sodne veje oblasti.
Informacij je danes veliko o vsem in vseh, njihova preverljivost pa v večini primerov tudi precej preprosta. Vseeno pa je dobro, da se vedno vprašamo, kako smo prišli do dejstev o neki zadevi. Kdo je to zapisal? Kateri portal objavil? Kdo je v resnici videl, slišal, občutil, štel, imenoval itd.? Gre v tem ali onem primeru za spin ali res za dejstva, ki le delujejo tako neverjetno, da se nam zdi kot prvovrsten spin?
Edvard Kadič je publicist, strokovnjak za komunikacijo, specializiran za področje neverbalne komunikacije. Je tudi avtor več knjig.
