Piše: Gašper Blažič
Leto 2026 bo za našo nacionalno RTV nekaj posebnega. Bo namreč prvo leto, ko bo javni zavod, ki se financira tako iz davkov kot iz RTV- prispevka, prvič zavestno bojkotiral vsakoletni Eurosong. Mednarodno glasbeno prireditev, ki bi ji sicer lahko očitali marsikaj, saj je zaradi prebujenskih ideoloških vplivov postala nekakšna maškarada.
Toda pozor, RTV Slovenija ne bo ignorirala Eurosonga iz omenjenega razloga. Pač pa, pazite, »v imenu 20 tisoč ubitih otrok v Gazi«, kot se je izrazila predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak. Skratka, iz menda humanitarnih in protestnih razlogov bomo vsi Slovenci in Slovenke nekakšni protestni avtsajderji, ki smo solidarni s pobitimi Palestinci.
No, dejansko so ti razlogi pravzaprav politični. Bolje rečeno: politikantski. Javni zavod RTVS se je očitno na to dobro pripravil, saj je bil že kakšen mesec pred tem, ko je vodstvo javno razglasilo odločitev, postalo jasno, da slovenske udeležbe na Eurosongu ne bo, saj v produkcijskem načrtu za prihodnje leto nista predvidena niti slovensko sodelovanje na Eurosongu niti prenos te prireditve. Skratka, čisto ignoriranje. Seveda smo hitro vedeli, za kaj gre. »Nikogaršnji hlapci« z RTVS so samo čakali na končno odločitev EBU, kjer je bilo takoj jasno, da izločitev Izraela s tekmovanja ne pride v poštev. »Vsi smo v pasti. Smo talci političnih interesov izraelske vlade,« je izjavila Natalija Gorščak. Pri tem se sklicuje, da to ni njeno osebno mnenje, ampak »zahteva javnosti«. Svoje je dodala direktorica TVS Ksenija Horvat, češ ne moremo biti na istem odru s predstavnikom države, ki izvaja genocid nad Palestinci. Uf, kakšno pravičništvo! In to v imenu celotne javnosti. Tako mene, avtorja kolumne, in tudi vas, ki to berete.
Toda obe dami – Natalija in Ksenija – imata problem. Doslej namreč ni nobena mednarodna institucija izrazila dokončne sodbe, da gre za genocid. Niti mednarodno sodišče Združenih narodov ne glede na to, da ima v OZN močan vpliv arabski lobi. Prav tako teze o genocidu ni sprejela niti Katoliška cerkev oz. Vatikan, ki je glede Gaze informiran iz prve roke. Pač pa je teza o genocidu zelo priljubljena pri političnih aktivistih, tudi med ljubljanskimi univerzitetnimi predavatelji, ki pišejo različne peticije, pod katere se kot prva podpisana podpisuje Ana Kučan. In seveda pri sedanjih koalicijskih strankah in v Golobovi vladi, katere članica je tudi zunanja ministrica (in velika ljubiteljica Palestincev) Tanja Fajon. No, seveda tudi pri globalni levici.
Naivni smo bili, če smo mislili, da se bo tovrstno goreče ideološko pravičništvo nehalo z angažiranjem ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Že pred časom sem opozoril, da bo slovenska zunanjepolitična prioriteta, to je popolna naklonjenost Palestini in Hamasu, tudi ena od osrednjih predvolilnih tem. Levica (tudi tista z veliko začetnico) to potrebuje predvsem zaradi prepričevanja javnosti, da sedanja opozicija podpira genocid. Jasno je, da je takšno enostransko obveščanje zgrajeno predvsem na laži in propagandi. Uveljavitev teze o genocidu je predvsem interes Hamasa, ki žrtvuje nedolžne Palestince kot žrtvena jagnjeta zaradi svojih političnih potreb. Hamas tako prek nevladnih organizacij v svet pošilja podatke o deset tisočih Palestincih, ki jih menda vsak dan pobija Izrael, prav tako izvaja svoj vpliv tudi na mnoge nevladne organizacije v Evropi. Namen je jasen: vplivati na čustva ljudi in zagotoviti čim več moralnega kredita evropski levici.
Vse to tudi kaže, kako nizko je padla RTV Slovenija. Postala je samo še podružnica propagandnega stroja ene najhujših terorističnih organizacij na Bližnjem vzhodu. In vse to moramo plačevati. In kar je najhuje: tako kot so Butalci zmagali v pravdi s pametjo, je tudi na Kolodvorski v Ljubljani razum izgubil bitko z ideologijo. Že zdavnaj. Velenjski Titov kip brez glave je tako na neki način zelo zgovoren simbol dogajanja v upravi RTVS.
