Piše: Vane T. Costa
Marsikdo danes uporablja izraz, da gre v Emavs. Kaj pravzaprav to pomeni? Največkrat uporabimo ta izraz za obiske na velikonočni ponedeljek. Povezano je predvsem z osebnim voščevanjem za veliko noč oz. z oznanjanjem: “Aleluja! Jezus je vstal!” Ta besedni izraz izhaja iz svetopisemskega dogodka, ki ga opisuje Luka v 24. poglavju, 13 – 35. Zgodba pripoveduje, kako sta dva učenca šla iz Jeruzalema v Emavs, vas, oddaljeno od Jeruzalema “šestdeset stadijev”. Pogovarjala sta se o vsem tem, kar se je zgodilo v Jeruzalemu zadnje dni. V današnjem času to bi pomenilo da si vzamemo čas za svoje bližnje, ki jih med letom ne srečamo, se ne srečujemo, da si lahko povemo novosti, da si povemo to kar se lahko ali edino pove samo v bližini svojega sorodnika, bližnjega.
Iti v Emavs lahko pomeni tudi bežati stran od težav, hudega, skriti se … se ne soočati, oditi zaradi lastne nemoči ali zaradi veličine in pomembnosti dogodka kateremu niste kos ne duševno ne fizično izpeljati… Ko sta učenca Jezusa “spoznala”, sta se vrnila v Jeruzalem. Sta se vrnila in oznanjala Jezusov nauk, njegovo smrt in vstajenje.
Na današnje letošnje čase to lahko prevedemo tako, da lahko vse svoje moči vložimo v to da v dani situaciji, pandemični, epidemični, naredimo to da se ob tem svečanem, obenem velikem preizkušajočem dogodku in dogajanju, da zmoremo in premoremo modrosti in moči obdržati vero v boljše jutri, s tem ko bomo spoštovale tudi »zapovedi« ali ukrepe s katerimi lahko zajezimo, ustavimo to nadlogo od virusa, ki je v sedaj že dobrem letu obrnil življenje ljudi na glavo. Ne dobesedno ampak je nas tako rekoč iztiril in nam ne dovoli se vrniti na pota tirnice, ki jih poznamo. Ta čas bi lahko bil čas za zbranost, odločnost povrniti se v normalnost, ki sicer ta trenutek ne kaže najbolj prijaznega obraza pa vendar z upanjem se da premakniti v to smer.
Kako so nekateri obnašali ob tem našem najsvetejšem prazniku. So ga slavili ali?
Vse preveč drugače, zelo drugače in oddaljujoče od vere in primernega, človeškega do sočloveka v času kot je ta ki ga živimo. Je čas velike svetovne epidemija ki sliši na ime Korona ali COVID 19. Zajel celi svet, tudi našo malo, nam ljubo Slovenijo. In kaj dejansko doživlja danes prav ta naša Slovenija, in njeni ljudje. Ljudje ki želijo živeti in preživeti in kasneje ko ne bo te nadloge od virusa v polni meri zaživeti. Pa vendar obstajajo skupine ljudi, vodeni od lastne vesti ali zavedeni, da škodujejo in uničujejo ali izničujejo napore ki jih vlagajo odgovorni za preprečitev nadaljnega poslabšanja stanja in morebitne zajezitve do popolne ustavitve.
Ne, v Mariboru, nekoč mojem Mariboru, se moji nekdanji someščani »borijo« zoper lastno pamet, zdravje in še česa. Res je bil nekoč bil industrijsko središče, vendar je prej bil tudi tradicionalno središče meščanstva. Ali je možno, da se je tako spremenil v nekaj kar je nasprotje samemu sebi. V kraj, u mnogimi častnimi izjemami in ljudmi, ki so meni pri srcu, v nekaj ki je podobno »ludizmu« iz 17 stoletja, v današnji čas pa je taisti ludizem viden in »učinkovit« v zoperstavljanju vsemu in vsakogar, ki na zdrav in normalen način čeprav na trenutke morda omejujoč in ne prijazen do našega vsakdana, pa vendar z namenom da bo jutri bolje.
V to iracionalno in nezdravo vedenje, rušenja vseh naporov in prizadevanj, ravno v času ko se vsi ravnamo tako da se v resnici uredi in naredi največ na ustavljanju širitve virusa, se ti od od vsepovsod »nabirmani« škodoželjni misleci vedejo kot da so na hipijevskem koncertu, popolnoma neodgovorno, objestno. Za nameček s seboj imajo še otroke katerim bi naj bili vzor. V danem primeru daleč od tega, kvečjemu negativen in v nobenem primeru koristen.
Najhuje v vsem je da določen del politične javnosti, predvsem tistih, ki nimajo nobenega zdravega odnosa do javnosti, kvečjemu manipulativnega, izkoriščajo taisto vznejevoljenost ljudi za lastne politične točke v spodbujanju destruktivnosti dela populacije z vsem kar se dogaja pri nas, trenutno z omejitvami in bojem za zajezitev epidemije korona virusa. Najprej nagovarjajo ljudi dane spoštujejo ukrepov, da ne nosijo maske, da jih policija nadzoruje, izvaja represijo, potem pa iz parlamentarnih klopi nastopajo kot »odvetniki« neodgovornih in sankcioniranih državljanov, ki so si z lastnim zavestnimi in zavednim vedenjem to zaslužili.
Nauk.
To dragi neodgovorni sodržavljani, enako tudi politiki in ostalih nagnjenci v napačno stran z vašo lastno lažno solidarnostjo in nasprotovanju za vsako ceno zdravim in nujnim ukrepom, ne boste daleč prišli. Zdrava javnost ne bo pozabila nič od tega kaj vi danes »veleumno« kvasite in obešate na veliki zvon kot prispevek k normalnosti. Dokler bo vaša moralnost in normalnost na tako visoko kotirala na »piedestalu« zgrešenih potez za uničenje lastne države in naroda, se vam ne piše dobro. Kvečjemu slabo.
Še je čas v kolikor želite sami se očistiti, olajšati pred lastnimi državljani. V nasprotnem se boste težko izognili »tnalu« javne obsodbe za delovanje zoper lastni narod. Narod zna tovrstne primerke in protestirajoče mase iz »nabora« političnih diverzantov in mnenjskih širokoustnih plitvoumnežev kaznovati in poslati v pozabo.
V kolikor se je koga od vas dotaknila Velika noč, eden od najbolj pomembnih krščanskih praznikov ter velikonočni ponedeljek dan ali dan za Emavs, v prvinskem smislu, je možnosti da bo še kaj od vas po končani katarzi. Tudi tisti ki so se v soboto in nedeljo zbrali v Mariboru iz samega mesta in zelo verjetno tudi od drugod, lahko se pokesajo in pridejo na prava pota, pota odgovornosti do sebe, svojih bližnjih in soljudi. Aleluja!
Vane T. Costa je publicist in novinar.
