2.2 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

Dr. Vinko Gorenak: Voliš enega, dobiš drugega, o tem odloča tretji

Saj poznate tisto, da so volitve praznik demokracije pa da so volitve najvišja stopnja izražanja ljudske volje pa tisto, da ima ljudstvo na volitvah vedno prav in še kaj bi se našlo. Glede na dogajanja zadnjih dveh desetletij v Sloveniji pa tudi za dogajanje okoli volitev in po volitvah v drugih državah razvite demokracije nisem več prepričan, da omenjene trditve sploh držijo.

 

Da ima ljudstvo na volitvah vedno prav, vam bo rekel vsak politik, tudi zgodovina mojih izjav v preteklosti bo verjetno pokazala, da sem tako izjavo dal tudi sam, toda zagotovo na začetku svoje politične kariere. Zelo kmalu v svoji politični karieri pa sem ugotovil, da to, da ima ljudstvo vedno prav, sploh ne drži. Vsaj v praksi ne. Na ljudsko voljo, s tem pa tudi na rezultat volitev lahko vplivate vsaj na tri načine. Vsaj na tri načine torej ljudstvu lahko sugerirate, kako naj voli, oziroma lahko ljudsko voljo spremenite v svojo voljo. Rezultat volitev bo torej vaša volja in ne volja ljudstva.

Prvi način vplivanja na ljudsko voljo je seveda klasičen način enostranskega medijskega bombardiranja ljudi in njihove politične volje. Če je medijski prostor posamezne države levo ali desno enoumje in pristranskost, je popolnoma jasno, da je zato prišlo do usodnega vplivanja na ljudsko voljo, ki torej ne bo več ljudska volja, ampak vaša volja. No, v slovenskih razmerah moramo izrazu vaša dodati še prave korenine. Naš medijski prostor v samostojni Sloveniji nikoli ni bil uravnotežen, ampak je bil vse do danes popolnoma podrejen levim političnim interesom in njihovim vplivnežem. Da je to dejstvo, kažejo tudi volilni rezultati; če izvzamemo DEMOS, je bila v Sloveniji politična desnica na oblasti le 5 let, v vsem preostalem času pa je vladala politična levica.

Drugi način vplivanja na ljudsko voljo je dejansko zakonska in ustavna prevara ljudi in njihove volje. Hude besede, se zavedam, žal pa so popolnoma točne. To določa naša ustava. Leta 2000 je koalicijska večina LDS, SD, DeSUS s pomočjo SLS poteptala ljudsko voljo, izraženo na referendumu leta 1996, po kateri bi morali imeti večinski volilni sistem, in v ustavo zapisala današnji volilni sistem. Vem, da še ne veste, o čem govorim, zato bom praktičen in nazoren. Na letošnji volitvah v DZ sem kandidiral v volilnem okraju Celje 2. Dobil sem 2.565 glasov, zmagal sem na dobesedno vseh voliščih. Za menoj sta se uvrstila Željko Cigler s 1.329 glasovi in Janja Sluga s 1.273 glasovi. Oba sta izvoljena poslanca, jaz pa ne. Je to torej ljudska volja? Po moje ne. Pa da ne bo pomote, njima ničesar ne očitam, tak volilni sistem imamo pač zapisan v ustavi in zakonu, ki pa po moji presoji predstavlja ustavno in zakonsko popačenje ljudske volje.

Tretjemu načinu vplivanja na ljudsko voljo pa težko tako sploh rečemo, boljši izraz bi bil popačenje ljudske volje. Poglejmo si zmagovalce volitev od leta 2004 do 2014. Leta 2004 je zmagala SDS Janeza Janše. Toda o sestavi vlade ni odločal zmagovalec Janez Janša, ampak Anton Rous, ki je takrat vodil DeSUS. Če bi on rekel, da ne gre v vlado Janeza Janše, te ne bi bilo. Leta 2008 je na volitvah zmagal Borut Pahor. Tudi on ni odločal o tem, da bo sestavil vlado, o tem je odločil DeSUS in Karl Erjavec. Če bi on rekel, da ne gre v vlado Boruta Pahorja, te ne bi bilo. Leta 2011 je na volitvah zmagal Zoran Janković. Ta vlade sploh ni sestavil, sestavil pa jo je Janez Janša, ki pa o sestavi vlade tudi ni odločal, odločal je Karl Erjavec in DeSUS; če bi ta rekel, da v vlado ne gre, tudi Janez Janša ne bi imel vlade. Leta 2013 je padla vlada Janeza Janše in vlado je sestavila Alenka Bratušek, seveda je brez DeSUS in Karla Erjavca sploh ne bi mogla. Odločal je torej DeSUS in Karl Erjavec, ne pa mandatarka. Leta 2014 je na volitvah zmagala SMC Mira Cerarja. Tudi on ni odločal o tem, ali bo vlado imel ali ne, odločal je DeSUS in Karl Erjavec. Leta 2018 se zgodovina ponavlja v nekoliko, a ne bistveno spremenjeni obliki. Zmagala je SDS Janeza Janše, ki pa mu za sedaj (še) ni uspelo sestaviti vlade, ker pač odločajo tisti, ki so volitve izgubili, in ne tisti, ki so jih dobili z veliko večino. Je to ljudska volja?

Se vam zdi, da naslov prispevka nima nobene zveze s vsebino? Motite se. Leta 2011 je večina volila Zorana Jankovića, leta 2013 smo za predsednico vlade dobili Alenko Bratušek, o tem pa je odločil Karl Erjavec. Zapisano v naslovu torej povsem drži.

Opomba: Kolumna je bila prvotno objavljena v tiskani izdaji Demokracije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine