Vse kaže, da “multkulti” evforija izgublja moč. Njena politično najbolj izpostavljena predstavnica, Angela Merkel, je bila odstopljena z mesta predsednice stranke, v ospredje pa stopajo ljudje, ki odločno odklanjajo ilegalne množične migracije in vztrajajo pri načelu reguliranih in nadzorovanih migracij. Celo nemški volivci so “multikulti” politiki primazali krepko klofuto.
Težave migrantov, ki iščejo pot v bolj človeško življenje, so in morajo biti tudi naš problem. A zavedati se moramo, kdo in zakaj spodbuja, organizira in financira to množično migracijo. Še bolj pa tega, kaj se ob tem dogaja z našo evropsko kulturo in civilizacijo.
Pred časom smo lahko brali, da je nek muslimanski migrant brutalno posilil desetletno deklico, sodišče pa tega ni prepoznalo kot kaznivo dejanje, ker – kot so rekli – “spolni odnos z 10-letnim otrokom ni posilstvo, če si del družbe, kjer so spolni odnosi med odraslimi in otroki normalni”.
Ko desetletna deklica in neverniki nimajo več nobenih pravic
Tega ni reklo arabsko muslimansko sodišče, ampak sodišče evropske države, in to za posilstvo evropskega otroka na evropskih tleh! Samo vprašanje časa je, ko za evropska sodišča tudi poboj množice ljudi na ulici evropskega mesta ne bo več kaznivo dejanje, saj je džihadist del družbe, ki v poboju “nevernikov” ne vidi zločina, ampak celo herojsko dejanje. Vam to zveni kot znanstvena fantastika? Meni ne! Se še spomnite, kako lahkotno je nekoč tudi Slovenija prevzela tako izmaličeno pojmovanje zločina? Načrtovalcev in izvajalcev znanih množičnih pobojev slovenska sodišča niso nikoli obsodila, jim je pa takratni povojni režim postavljal mogočne spomenika za herojsko pobijanje “nevernikov” oziroma nasprotnikov revolucije.
“Multikulti” načelo, ki zagovarja enakovrednost vseh nazorov in kultur, ni muha enodnevnica. Temelji na kulturnem relativizmu. To je na bolezni, ki razkraja moralno vrednotno shemo evropske civilizacije. Človekovo dostojanstvo in spoštovanje človeškega življenja izgubljata svoj univerzalni in absolutni temelj. S tem pa postaja sprejemljiva tudi kultura, ki desetletni deklici in “neverniku” ne priznava človekovih pravic.
Z ateizmom postali ranljivi
Odkar se norčujemo iz aksioma, da je človek “božji otrok”, in smo si vsi “bratje in sestre” po našem skupnem “Očetu”, smo izgubili zadnji absolutni razlog za brezpogojno enakost pred zakonom in spoštovanje človekovega dostojanstva, ne glede na vero, spol in barvo kože. Odkar smo iz evropske civilizacije izgnali Boga, smo tudi izgubili zadnji razlog, da od muslimanskih migrantov, če želijo živeti med nami, zahtevamo brezpogojno spoštovanje človekovih pravic, kot jih – vsaj deklarativno – spoštujemo mi. Tudi spoštovanje otrok, žensk in nevernikov oziroma pripadnikov drugih ver.
S svojim ateizmom pa smo postali ranljivi, slabotni in nesposobni upreti se kulturi, ki glede spoštovanja pravic gradi na radikalnem razlikovanju med moškim in žensko, med vernikom in nevernikom ter na sovraštvu do naše zahodne kulture. Zato tako lahkotno in tako kratkovidno v svoji »multikulti« zablodi vsem kulturam priznavamo enako vrednost in veljavo.
Več kot tisoč let je Zahod potreboval, da je vsaj v načelu odpravil suženjstvo, podrejenost žensk in nespoštovanje življenja, sedaj pa postajamo pripravljeni sprejeti drugačno kulturo in ji dovoliti, da v naših mestih ustvarja svoja ozemlja, no-go cone in svoj šeriatski pravni sistem s spolnim suženjstvom in brisanjem dostojanstva človeškega življenja “nevernikov”. Namesto da bi se tisti, ki na vsak način hočejo živeti med nami, prilagajali naši civilizaciji, se evropska politika in njeno pravosodje hlapčevsko prilagajata njim. Ker pa evropski prebivalci večinoma tega ne morejo mirno sprejeti, postajajo do tujcev vse manj gostoljubni. Ideološka in politična “multikulti” evforija je glavni sprožitelj protimigrantskega razpoloženja.
Multikulti za razvrednotenje zahodne civilizacije
Namesto da bi svojo humanitarnost usmerili v vprašanja, kako tem narodom pomagati na njihovem dvorišču, se ukvarjamo le s tem, kako asistirati množičnim migracijam v Evropo. Namesto da bi načrtovano sprejemali nezaposlene tujce, jih ustrezno izobrazili in jim preskrbeli osnovne življenjske pogoje, da bi tako s svojim zaslužkom lahko pomagali tudi svojim v svoji domovini, pa sprejemamo neurejene horde mladih, ki hočejo večinoma živeti le od socialne pomoči.
Zakaj se nočemo spomniti, kako so bile v Evropi urejene povojne migracije? Zdi se, da je “multikulti” evforija bolj kot migrantom namenjena razvrednotenju temeljev zahodne civilizacija, ki je ustoličila človekovo dostojanstvo. Izkušnje iz slovenskih razprav o splavu, zakonski zvezi in družini nas učijo, da bi se moral “multikulti” po slovensko glasiti: “Spoštuj vse kulture in tradicije, razen krščanske! Njo pa še naprej sovraži!”
France Cukjati
