Piše: Jože Biščak
Bodite pozorni, ko slovenski levičarji govorijo in hegemonistični mediji poročajo o Eritreji. Običajno je to v povezavi z lakoto in revščino ali brezmočnimi prebežniki, ki boljše življenje iščejo na stari celini. Kot totalitarno afriško državo, v kateri je politično organiziranje dovoljeno le marksistično-leninistični Eritrejski ljudski osvobodilni fronti, jo omenijo redko, še to zelo sramežljivo. Podobno je s Kubo, z Rusijo ali Belorusijo. Težava levičarjev ni v tem, da so to po definiciji totalitarne države; to so že dolgo ali od nekdaj. Zanje so problem revščina, lakota, vmešavanje Zahoda in tamkajšnje družine oligarhov ne dejstvo, da vladajo komunisti. Prezrejo ali namerno pozabljajo, da je prav marksistična ideologija tista, ki je vse to povzročila in prinaša ljudem zlo. A to je za take vrste ljudi logično: socializem jim je bil od nekdaj všeč, to je ideal, za katerim mora stremeti tudi Slovenija.
Slovenija je v okviru Jugoslavije že bila socialistična, v njej je vladala ena sama stranka – komunistična partija. Posledice polstoletnega revolucionarnega terorja s sistematičnim kršenjem človekovih svoboščin čutimo še danes. Ne samo da so komunisti po vojni pobili in pometali v jame cvet slovenskega podjetništva in intelektualne elite, podredili so si (pod)sisteme in te obvladujejo še danes. Desne ali desnosredinske vlade so bile na oblasti premalo časa, da bi lahko izpeljale prepotrebne reforme v izobraževanju, sodstvu in zdravstvu. Pri slednjem so se v času epidemije pokazale vse slabosti.
Čeprav Slovenija za zdravstvo namenja okoli devet odstotkov BDP, kar jo uvršča v zlato sredino med državami EU, se je javno zdravstvo znašlo na robu kolapsa. To je neposredna posledica korupcije v sistemu javnega naročanja, predvsem pa ostankov socialistične miselnosti v sistemu (solidarnostnega in progresivnega) zdravstvenega zavarovanja (monopol nad obveznim zavarovanjem v podobi ZZZS) in gonje proti zasebnikom. Da ne bo pomote. Zdravnike in medicinske sestre imamo odlične, požrtvovalne in predane, potrebujemo le korenito reformo in sposoben menedžment.
Slovenijo bi vrnili nazaj
Aktualna vlada se trudi na vseh področjih nekaj narediti, a leva elita mobilizira vse, kar leze in gre, da bi sabotirala. Tudi na račun zdravja ljudi. Celo več. Levi opozicijski četverček, združen v KUL, je v sporazumu o povolilnem sodelovanju jasno zapisal, da bodo Slovenijo vrnili nazaj. Kam nazaj je jasno: v smrdeče močvirje vladanja prvorazrednih in nesposobnih. Tudi sicer je v sporazumu (ob velikih težavah s slovenščino) eno samo neskončno pavšalno obljubljanje (brez konkretne vsebine) in zaveza za naprej, čeprav bo šla vsaka stranka na volitve posebej in s svojim programom. Pa razumi, kdor more. Igor Završnik s televizije Nova24TV je zapisal, da je imel ob branju sporazuma vtis, “da so ga napisali učenci šestega razreda v prvi konferenci”. Kolega in prijatelja Igorja bi samo opomnil, naj ne precenjuje intelektualnega dometa Šarca, Bratuškove, Mesca in Fajonove, ker mu utegnejo šestošolci zameriti.
Levičarji, dovolj je!
Slovenska zgodovina je že premogla posamezne može, ki so potrebovali in zmogli pogum, da so zdržali pritiske groženj in zrežiranih protestov. Slovenije ne sestavljajo ljudje, ki sredi delovnega dne in vsem na očeh blokirajo avtocesto, niti ljudje, ki s kolesi krožijo kot hrček vrti kolut. Slovenija so avtomehaniki, inženirji, trgovke, medicinske sestre, vrtnarji, kmetje in na deset tisoče drugih, ki v času, ko brezdelneži na stroške davkoplačevalcev razgrajajo po ulicah, trdo delajo. So mirna in tiha večina, za katero upam, da bo na volilni dan prihodnje leto vstala, odšla na volišča in rekla: “Levičarji, dovolj je!”
