Piše: Keith Miles
Beseda demokracija izhaja iz grških besed demos in kratos. Demos pomeni ljudstvo in kratos oblast, zato demokracija pomeni oblast ljudstva. Druge besede, ki imajo končnico -kracija in so v splošni rabi, so avtokracija – oblast avtokrata; teokracija – oblast verske skupine; plutokracija – oblast bogatih; aristokracija – oblast elitne skupine; tehnokracija – oblast tehnokratov. Lahko pa razmislimo tudi o besedi birokracija – oblast birokratov.
V sodobnem svetu je vedno več pravil, predpisov in zakonov, kar pomeni, da se moč birokratov povečuje. K temu je pripomogla tudi rast obdavčitve.
Večino stoletij so bili birokrati pod nadzorom družbe, vodenje pa je bilo v rokah politične in pravne oblasti. Vendar pa se je zaradi rasti števila mednarodnih organizacij, nad katerimi zdaj moški in ženske z ulice nimajo več vpliva ali demokratičnega nadzora, oblast preusmerila v roke mnogih neizvoljenih uradnikov. Delujejo v organizacijah, kot so EU, Svetovna zdravstvena organizacija, Združeni narodi, mednarodna sodišča in tako naprej. Manjša kot je država, manjši je njen vpliv na te organizacije. Kot primer rasti pravil je bilo izračunano, da se je zakonodaja EU od Maastrichtske pogodbe povečala za več kot 700 odstotkov.
Mnogi starejši bralci se bodo spomnili britanskih humorističnih TV-serij »Da, minister« in »Da, predsednik vlade«, v katerih se je izvoljeni minister vedno boril z javnimi uslužbenci, da bi uresničil svojo politiko, medtem ko so javni uslužbenci mislili, da so oni tisti, ki bi v resnici morali odločati. Bilo je zelo zabavno in zdelo se nam je, da pretiravajo, zdaj pa mnogi menijo, da bi bile takšne TV-serije v sodobnem času bolj podobne dokumentarcu.
Zaradi prej omenjene rasti pravil, zakonov in predpisov je za ministra skoraj nemogoče, da bi poznal podrobnosti. Posledično je vedno več vladavine birokratov in vedno manj prave demokracije. To velja tako na nacionalni oziroma državni ravni kot na ravni lokalnih oblasti. Še posebno pa velja za države, ki imajo obliko demokracije, imenovano »reprezentativna demokracija«. Zelo malo držav ima sistem neposredne demokracije, kot je na primer Švica, kjer se redno glasuje tudi o majhnih zadevah.
Vprašanje je, kaj je mogoče storiti glede rasti birokratske moči. Znani ekonomist Ludwig von Mises je v knjigi z naslovom »Birokracija« zapisal, da se takšna moč kaže v togosti pravil, struktur in postopkov, ki ne dajejo prednosti rezultatom. Birokrat seveda postavlja najvišje zahteve glede skladnosti in enotnosti. To vodi v nepotrebno birokracijo in zapletene podrobnosti. Vse to je anatema za dinamične proste trge, ki potrebujejo fleksibilnost in konkurenco.
Mnogi menijo, da je prav rast birokracije v EU razlog, zakaj je EU stagnirala v primerjavi z večjim delom sveta. Nekateri pravijo tudi, da vedno več predpisov povzroča več korupcije in nezakonitega izogibanja.
Ne le, da moramo poenostaviti predpise, ampak jih moramo tudi odpraviti. To ne bo le izboljšalo gospodarskega napredka, temveč bo tudi obrnilo težnjo, po kateri v demokratičnem sistemu birokrati nadomeščajo demokratično izvoljene predstavnike. Alternativa je povečanje moči birokratov in praktično zasužnjevanje ljudi vedno več pravilom in predpisom ter vmešavanje v vsakdanje življenje ljudi. Mnogi se ne zavedajo, kako je povečanje birokracije zmanjšalo svobodo, in mnogi se ne zavedajo, kako so birokrati postali pomembnejši od naših izvoljenih predstavnikov. Prav tako se mnogi ne zavedajo, kako je povečanje birokratske moči negativno vplivalo na našo gospodarsko blaginjo.
