Piše: Jože Biščak
Udobno se namestite, opazujte progresivno floro in favno. Marsičesa se lahko naučite. Nacionalna RTV je dober primer. Zakaj toliko razburjenja cepetajočih otrok, ki v enakomernih časovnih intervalih stopijo pred kamere konkurenčnih medijev in tožijo, da jim je poslanstvo obveščanja javnosti onemogočeno. Pa da imajo plemenit in velik razlog, da stavkajo. Pozorno oko bo opazilo, da se njihov »upor« proti domnevno avtoritativnemu vodstvu medija nikjer ne pozna: oddaje tečejo, prisilni plačniki RTV-prispevka so še naprej na radarju obveščenosti. In da bi bila njihova stiska še večja, tisti, ki se niso priključili peščici stavkajočih (ti so kar avtomatično zadrti desničarji, mar ne), sami opravljajo poslanstvo njih, velikih imen malih zaslonov, brez katerih se lahko Zemlja iztiri iz svoje orbite okoli Sonca. No, Zemlja še vedno kroži, le poročanje na nacionalki je bolj uravnoteženo kot v nekih drugih časih, kar je brez dvoma dobro.
Čeprav jim nihče nič noče in bi lahko v miru delali ali pa bi preprosto dali odpoved, češ, »fašistom« pač ne bomo dajali legitimnosti, pravijo, da se ne bodo vdali, ampak se bodo žrtvovali, tako da bodo še naprej zažrti v denarnice neto davkoplačevalcev. In zahtevali svoje. Kličejo na pomoč politiko, ki se je, vsaj tako se zaklinjajo, otepajo z vsemi štirimi. Politik Robert Golob jim obljublja »depolitizacijo« javnega zavoda tudi z necivilnimi in nelegalnimi sredstvi. Tudi revija Mladina pošilja malodane protiteroristične enote na Kolodvorsko ulico, kajti vlada mora poseči po »radikalnih, a pravno rigoroznih postopkih«.
Levičarji so zafrustrirani, ker sedanja ekipa na RTV Slovenija dokazuje, da zna delati tudi brez bergantov, milinkovićk, razborškov in drugih dosmrtnih novinarskih in uredniških abonentov. In tudi zaskrbljeni. Njihovi politični botri se burno odzivajo in skušajo podpihovati nasilje, prekršiti več zakonov, da bi obnovili sebi všečne uredniške politike. Vse ovito v celofan pravne države. Čas bo povedal, ali ne bodo morebiti sprožili državljanske vojne.
