Piše: Gašper Blažič
Pred kakimi dvajsetimi leti sem z veliko strastjo in zanimanjem prebiral esej Draga Jančarja »Slovenske marginalije«. Objavljen je bil v zborniku »Sproščena Slovenija« oz. v 206. številki Nove revije, tiste literarne revije, ki je sedaj ni več. Prav ta esej me je dejansko usmeril na pot novinarstva, saj me je prebudil iz tipične mladostniške zasanjanosti in naivnosti. V tem epohalnem Jančarjevem delu – navajam po spominu – pa sem našel tudi dokaj bizaren opis fantovščine, kar naj bi dokazovalo, da je brutalnost očitno dobro zakoreninjena v naši podzavesti. Bodočega ženina so namreč nenadoma popadli, ga slekli in ga nato pobrili od nog do glave. Nato so mu nadeli plenice, ki so jih znotraj namazali z gorčico, v katero so še malo prej pomakali kranjsko klobaso, ženina pa privezali na križ ter ga nalivali z vinom, dokler ga je revež mogel goltati. Seveda kakšnega upora proti temu početju ni bilo, saj so vendar prijatelji, ki hodijo skupaj na izlete, počitnice… In naslednji dan je sledila slavnostna poroka lepo ostriženega ženina na Bledu.
Verjetno to še zdaleč ni edini primerek, da so si na takšnem dogodku grdo privoščili tudi križ. Ki je, to vemo, morilsko orodje. Znano je, da so ga uporabljali Rimljani za kaznovanje upornikov na še posebej brutalen način. Eden takšnim primerov se je zgodil že nekaj let po Jezusovem rojstvu, ko je galilejski upornik Juda iz Gamale zbral gverilce, ki so se po Herodovi smrti uprli rimski navladi. Kvintilij Var, guverner Sirije, je upor krvavo zatrl, porušil galilejsko mesto Seforis in dal križati dva tisoč upornikov. Njihova telesa so visela s križev ob počasnem in zelo mučnem umiranju. Dve do tri desetletja kasneje je nameraval rimski upravitelj Judeje Poncij Pilat križati tri upornike samo dan pred judovsko veliko nočjo – to so bili Dezma, Gizma in Baraba. Slednji ni bil križan. Namesto njega je bil Pilat prisiljen poslati v smrt Jezusa iz Nazareta, ki ga je tempeljska duhovščina z Jožefom Kajfo na čelu obsodila na smrt, vendar kazni ni smela izvršiti sama, pač pa ga je s povsem drugo obtožbo predala Pilatu in nanj pritiskala toliko časa, da je popustil. In tega dogodka se spominjamo ravno na današnji dan. Ker je tudi judovska Stara zaveza nakazovala, da je preklet tisti, kdor visi na lesu, je Jezus nase vzel vso prekletstvo, s tem pa je križ, dotedaj simbol umora, postal drevo življenja.
Seveda je bilo Jezusu že večer prej v vrtu Getsemani v duhu dano jasno spoznanje, da bodo mnogi zavračali njegovo žrtev. Vse dni do konca sveta. In najhujše zlo za človeka je zakrknjenost, trmasto zavračanje kesanja in pokore. In tudi dandanes lahko Jezus izgovarja besede »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Za vse tiste, ki se iz vere norčujejo na takšen ali drugačen način. Tudi z raznimi performansi, kot je denimo zažiganje križev, pa upodobitvijo Brezjanske Marije s podgano v naročju in podobno. Ker vedo, da kakšnih velikih posledic ne bo. Nihče se ne bo z njimi pognal z nožem ali pištolo, ker so narisali žaljiv grafit na zid cerkve (in tega je zadnje čase vedno več). Če bi kaj takšnega poskusili denimo na ljubljanski džamiji, bi bila stvar verjetno nekoliko drugačna.
Ob dejstvu, da se je včeraj, na veliki četrtek, pred parlamentom spet pojavila četica »dežurnih prevratnikov« z rdečimi zvezdami, med njimi pa je bil tudi slavni reper Zlatan Čordić z velikim križem v rokah, se zato lahko samo pomilovalno nasmehnem. Saj vemo, da vsi ljudje nosimo križe. Toda le zakaj je bilo potrebno, da je moral nekdo, ki se sicer deklarira za muslimana, javno pokazati svoj performans s križem? In ta »nekdo« se na družbenih omrežjih ponaša s fotografijo pisatelja Ivana Cankarja. No, morda pa je bila to kakšna neslana prvoaprilska šala nekoga, ki rad krade identiteto. In ima rad davkoplačevalski denar.
Raper Zlatko se bo zelo težko poistovetil s Kristusom. Morda pa se lahko poistoveti s križanim razbojnikom. In molimo za to, da bo kot desni razbojnik, ki se je tik pred smrtjo pokesal in mu je Jezus prav tako tik pred smrtjo obljubil raj. Vrata do zveličanja nikomur niso vnaprej zaprta.
Gašper Blažič je novinar tednika Demokracija in dnevni urednik na spletni strani Demokracija.si.
