Piše: Gašper Blažič
»Lahko bi samo odgovoril, da nas socialist poskuša pripeljati v katastrofo z nespametnimi besedami, komunist pa bi nas lahko tja skušal spraviti z nasilnimi dejanji.«
Tako je britanski državnik Winston Churchill nekoč odgovoril na vprašanje, kakšna je razlika med socializmom in komunizmom. Seveda takšni in podobni citati izhajajo iz časa po končani drugi svetovni vojni, ko je že postajalo jasno, kako so Britanci – tudi za ceno krvi velike množice nedolžnih ljudi, ki so tudi po njihovi zaslugi končali v krempljih komunističnih režimov, tudi Titovem – spoznali, kako zelo so bili prevarani. To se je pokazalo predvsem takrat, ko je Titov režim začel brutalno obračunavati z »angleškimi vohuni«, med katerimi je bil tudi Ljubo Sirc.
Ta citat bi kazalo predstaviti predvsem vsem tistim naivcem (če so res naivci), ki trdijo, da v Sloveniji nikoli nismo imeli komunizma, pač pa samo socializem, ne da bi sploh poznali razliko in izstopili iz tedanjega režimskega mehurčka, ki je na eni strani paternalistično zadovoljeval potrebe ljudskih množic, po drugi pa brutalno klestil po vseh, ki so izstopali iz točno določenih partijskih okvirjev. No, Churchill je bil brutalno iskren in tudi pri oceni socializma ni varčeval. Po njegovo je socializem »neločljivo prepleten s totalitarizmom in ponižnim čaščenjem države«. »Obstajati mora ena država, ki ji bodo vsi poslušni v vsakem dejanju svojega življenja. Ta država naj bi bila glavni delodajalec, glavni načrtovalec, glavni upravitelj … Socializem je v svojem bistvu napad na pravico navadnega moškega ali ženske, da svobodno diha, ne da bi mu po ustih in nosnicah tlesknila ostra, nerodna tiranska roka.«
Marsikdo bi se ob tem vprašal, kam v tem primeru uvrstiti sedanjo Slovenijo, ki je formalno sicer demokratična in pravna država. Toda v tovrstne formalizme je mogoče zapakirati marsikatero vsebino. Predstavljajte si, da v zlat celofan zavijete govno. Ovoj ne more spremeniti bistva – govno je pač govno. Ali kakor bi rekli naši južni bratje: »Isto sranje, drugo pakovanje.« Kako je to v zadnjem času videti v praksi, smo lahko videli pri odzivu največje vladne stranke na shod pred celjskim sodiščem. Kakor je mogoče sklepati, bo oblast storila vse, da do naslednjega shoda ne bo prišlo. V imenu demokracije in svobode torej bodo oboje zatrli. Svoboda in demokracija namreč veljata le za tiste, ki se z oblastniki strinjajo. Kajti zdaj so oni na oblasti in »če ne bi bili mi, bi to pomenilo, da je nekdo drug, ampak temu za zdaj ni tako in tudi nikoli ne bo«. Tako nekako je pred dobrega pol stoletja v Splitu rohnel najbolj znani gobar v jugoslovanski politični eliti.
Sedanja tragika Slovenije je predvsem v nesporazumu glede resničnega pomena besed. Navsezadnje se je že socializem skozi zgodovino predstavljal kot gibanje za pravice malega človeka in vedno se je našlo dovolj veliko število ljudi, ki so temu naivno verjeli. Tako kot tudi dandanes pol milijona ljudi v Sloveniji še vedno verjame, da je sedanja vlada oz. koalicija varuh ljudi pred »janšizmom«. Postavlja se vprašanje, zakaj takšna satanizacija Janeza Janše. Morda predvsem zato, ker gre praktično za edinega predstavnika osamosvojiteljske generacije, ki so ga doslej poskušali večkrat odstraniti. A vselej neuspešno. Tu ne gre samo za osebo Janeza Janše, ampak vseh, ki so smo se tako ali drugače znašli »na napačni strani zgodovine« − seveda v očeh na izročilu udbovskih »vrtljivih vrat« utemeljene kamarile. In ne samo na napačno strani zgodovine, ampak očitno tudi na napačni strani berlinskega zidu.
Če bo torej prišlo do obsodbe Janeza Janše v zadevi Trenta (in verjetno bo vsaj na prvi stopnji res prišlo do takšne razsodbe), potem bodo s tem simbolno obsodili celotno slovensko pomlad kot nekakšno huliganstvo. Vendarle pa gre tu predvsem za »tehnologijo oblasti«, kot je ob udbovski torturi nad mladim Jožetom Pučnikom »ušlo« enemu od zasliševalcev. Tudi v primeru Patria se je vedelo, da bo sodba na višjih instancah padla, vendar so botri z obsodbo na rednih stopnjah sojenja pridobili dovolj časa in vpliva na javno mnenje, da so medtem izpeljali volitve in je ljudstvo »demokratično odločilo«, da »kriminalci« ne smejo vladati.
Zdaj torej veste, kakšna je razlika med socializmom in komunizmom: v socializmu vsaj formalno odloča ljudstvo: dvigne roke za to, kar odloči centralni komite. Razumete razliko?
