Piše: Sara Bertoncelj (Nova24tv.si)
Dobavitelji v državnem zdravstvu zaradi preplačanih medicinskih pripomočkov letno zaslužijo vsaj 250 milijonov evrov, je na Portalu plus zapisal Krištof Zevnik, zobozdravnik, ki si s kolegi iz skupine zdravstvo.si med drugim prizadeva za dostopno in kakovostno javno zdravstvo. “Nezmožnost sistemskih zakonskih sprememb je dokaz, da vzporedni mehanizem slovenskih dobaviteljev medicinskih pripomočkov obvladuje točno določene politične tokove in posameznike,” je še izpostavil ob dejstvu, da je aktualna vlada ukinila novelo zakona o javnem naročanju, ki je bila prvi korak k približevanju cenam medicinskih pripomočkov in materialov v razvitih državah Evropske unije.
V javnem zdravstvu je po besedah dr. Krištofa Zevnika v središču bolnik, ki z vplačilom zdravstvene premije dobi pravočasno, dostopno in kakovostno zdravljenje pri katerem koli zdravniku. Verjetno je do danes že vsem postalo jasno, da v Sloveniji ni tako. “V Sloveniji je v središču zdravstvenega sistema izvajalec, bolnik pa je samo številka na zdravstveni kartici, ki mesečno obvezno vplačuje zdravstveno premijo slovenski zbiralnici prispevkov in njenim trem otrokom. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsako leto odloči, koliko ljudi bo zbolelo, kot tudi izvajalce, ki bodo prejeli denar za zdravljenje bolnikov,” je Zevnik na portalplus.si opisal model zdravstva, ki se imenuje državno zdravstvo in ima obraten pomen ter učinke od javnega zdravstva.
Državno zdravstvo, kakršnega imamo v Sloveniji, omejuje prosto dostopnost zdravstvenih storitev in s tem svobodo bolnika, po drugi strani pa omogoča dogovorno ekonomijo, ki pomeni visoka preplačila medicinskih pripomočkov (med 20 do 40 odstotkov). Preprost izračun pokaže, da smo ob 250 milijonih evrov, ki jih letno preplačamo za medicinske pripomočke, v zadnjih tridesetih letih na ta račun “zapravili” že 7,5 milijarde evrov ali 7.500 milijonov evrov, je pojasnil Zevnik in dodal, da ob tej številki človek ostane brez besed. Preplačila medicinskih pripomočkov so dokaz nedelujočega slovenskega zdravstva.
Foto: euon.echa.europa.eu
Leta 2011 je Zevnik ustanovil zdravniško skupnost Medikont – skupinsko naročanje medicinskih pripomočkov pri proizvajalcu je bilo ustanovljeno za vzpostavitev okolja, kjer bi lahko slovenski zdravniki, skupnost Medikont ter proizvajalec skupaj prevzeli dobavo materialov v Sloveniji in tako zmanjšali ceno medicinskih pripomočkov na slovenskem trgu, najdemo podatek na Zevnikovi spletni strani. Tam tudi pojasni, da so bile ob ustanovitvi cene na navideznem slovenskem prostem trgu medicinskih pripomočkov med 20 in 40 odstotkov višje od primerljivih cen v evropskih zdravstvenih sistemih z javnim (ne državnim) zdravstvom. “Ustanovitev skupinskega naročanja neposredno pri proizvajalcu v letu 2011 sovpada z razkritjem vzporednega mehanizma na primeru preplačevanja žilnih opornic. Dogovorno ekonomijo, visoke cene medicinskih pripomočkov in zdravil pa ne občutijo samo državni zavodi, ampak tudi zasebniki in zasebniki s pogodbo o izvajanju javnih zdravstvenih storitev (koncesionarji),” je še opozoril Zevnik.
Medikont je na svoji poti delovanja na lastni koži spoznal, kako deluje mreža dobaviteljev v zdravstvu – ker so zavrnili njihovo ponudbo, je sledil napad in prekinitev povezav z določenim proizvajalcem. Med ključnimi dobavitelji v državnem zdravstvu je podjetje Sanolabor in z njim povezana podjetja – Sanolabor je kot predstavnik delodajalcev dolgoletni član skupščine ZZZS, ki v imenu vseh državljanov bdi nad pravicami, uresničevanjem pravic in porabo skupno zbranega denarja za zdravljenje bolnikov. Dobavitelji Slovenije so si v desetletjih delovanja ustvarili zapleteno mrežo povezav, s katerimi usklajeno obvladujejo prodajo medicinskih pripomočkov in zdravil. Povezave, preprodajo in vojno dobičkarstvo na račun zavarovancev so v letu 2016 razkrili dokumenti RTV oddaje Ekstravizor. Mreža lastniških in vodstvenih povezav dobaviteljev medicinskih pripomočkov in zdravil v Sloveniji leta 2016 je podrobneje predstavljena tudi na portalu zdravstvo.si. Medikont je prav tako vzpostavil unikaten model neposrednega skupinskega naročanja pri proizvajalcu v slovenskem zdravstvu. S primerjavo evropskih in slovenskih cen so leta 2018 prikazali, da Slovenija letno preplačuje vsaj 250 milijonov evrov za medicinske pripomočke.
Foto: zajetje zaslona/zevnik.eu
Vzporedni mehanizem slovenskih dobaviteljev medicinskih pripomočkov obvladuje točno določene politične tokove
Po Zevnikovih besedah je nezmožnost sistemskih zakonskih sprememb dokaz, da vzporedni mehanizem slovenskih dobaviteljev medicinskih pripomočkov obvladuje točno določene politične tokove in posameznike. Hipernormiranost državnega zdravstva in njegovo postsocialistično upravljanje prek skupščine zdravstvene zavarovalnice pa onemogoča kakršno koli sistemsko spremembo, še dodaja Zevnik, ki meni, da absurdnost ureditve sporoča že samo dejstvo, da v skupščini ZZZS sedijo dobavitelji medicinskih pripomočkov, ki skrbijo za preglednost, nadzor in učinkovito porabo skupno zbranega denarja za naše zdravljenje. Ob sodbi prvostopenjskega sodišča ZZZS vs. Zevnik leta 2017 se je izkazalo, da Slovenija potrebuje radikalno spremembo zdravstvenega sistema in pravo definicijo javnega zdravstva. “Vsaka izvršilna oblast, ki tega ne bo dosegla, bo neposredno odgovorna za krajo težko zbranega denarja državljanov,” poudarja Zevnik, ki je prepričan, da bo v Sloveniji zaživela svobodna gospodarska pobuda šele z vzpostavitvijo pravičnega in dostopnega javnega zdravstva po vzoru evropskih držav: “To je edini pogoj, da skupinsko naročanje neposredno pri proizvajalcu postane praksa tudi v Sloveniji.“
Za konec morda ni odveč spomniti še na Siolov članek, v katerem je Janez Šušteršič pred petimi leti predstavil socialistično planiranje zdravstva – šlo je za dokument, splošni dogovor, ki je obsegal nekaj manj kot 500 strani. Največji del je zavzemala skoraj dvestostranska preglednica, v kateri je bila izračunana cena za vsako storitev oziroma obravnavo, ki jo opravijo v zdravstvenem sistemu. Število obravnav, ki bodo plačane, je bilo določeno v drugih prilogah. “Pred kratkim sem si prvič podrobneje ogledal dokument, ki je temelj financiranja zdravstvenega sistema, tako imenovani Splošni dogovor. Razumel nisem ničesar – razen tega, da takšen sistem, ki temelji na najslabšem izročilu socialističnega planiranja, nikakor ne more delovati,” je že takrat povedal tudi ekonomist in nekdanji finančni minister Šušteršič.
