Piše: G. B.
V novi številki Demokracije pišemo o tem, ali se bo Golobova vlada zmogla soočiti z obnovo Slovenije po poplavah, saj so javne finance dejansko že izčrpane, nevladnim organizacijam z Metelkove pa Golobova koalicija še naprej »plačuje dolgove«, medtem ko napoveduje nove davke in uvaja tudi novo grožnjo svobodi govora. Pišemo o ugrabljeni RTV Slovenija, kjer so dokončno odstavili Uroša Urbanijo (čemur je po družbenih omrežjih glasno aplavdirala Levica), medtem ko gre nacionalna RTV po stopinjah ruskega avtokrata Vladimirja Putina. Pišemo tudi o tem, kako je državni vrh ignoriral letošnji vseevropski spominski dan na žrtve totalitarnih režimov. Nekdanji minister za kulturo prof. dr. Vasko Simoniti pa se je v intervjuju odzval na nedavni medijski nastop Milana Kučana, ki je po njegovem mnenju »miselno tudi ostal tipičen komunistični aparatčik brez vsake populacijske empatije, zavezan etiki nasilja«.
Če potegnemo črto, ugotovimo, da je denarja (povratnega in nepovratnega) za odpravo posledic dovolj, le slovenska vlada mora biti učinkovita pri črpanju, nato pa ta denar tudi racionalno porabiti. Predvsem pa mora ta denar priti do tistih, ki so najbolj prizadeti. Prav pri črpanju evropskih sredstev, tako povratnih kot nepovratnih, pa se v slovenski vladi zatika. Še več, pri tem so zelo neučinkoviti. Iz posebnega sklada za odpornost so doslej pridobili samo okoli pet odstotkov sredstev, Hrvaška na primer več kot 50 odstotkov. Zelo kritično je tudi črpanje iz evropskih kohezijskih skladov. Iz občin opozarjajo, da vlada v dobrem letu dni ni objavila skoraj nobenih javnih razpisov, uradniki zavlačujejo postopke, investicije stojijo, denar pa ostaja v Bruslju. Na to, da je »treba najprej zbrati vsa mogoča evropska in delno tudi domača nepovratna sredstva«, pa že od začetka opozarja tudi predsednik SDS. »Zelo pomembno je tudi, da vlada dokaže, da je prej postrgala vse tisto, kar ni nujno potrebno, in gre šele potem na žepe davkoplačevalcev,« je poudaril Janez Janša.
Vendar pa je vladna koalicija pri tem drugačnega mnenja. Denar še naprej (ali pa še bolj) namenjajo izbranim nevladnim organizacijam z Metelkove v Ljubljani, ki so jim s svojimi protesti in pouličnimi akcijami omogočili oblast. Zavedajo pa se, da ne bodo sposobni črpati evropskih sredstev, ki dobesedno »ležijo« v Bruslju. Pri slednjem nekateri opozarjajo na to, da je poraba evropskega denarja skrbno nadzorovana, kar naj bi bil še dodaten razlog za to, da denarja iz Bruslja ne pripeljejo v Slovenijo. Laže je namreč poseči v žepe davkoplačevalcev in podjetjem zakonsko določiti nove dajatve.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Evropski spominski dan na žrtve totalitarizmov prvič brez udeležbe državnega vrha
Letošnji vseevropski spominski dan na žrtve totalitarizmov dvajsetega stoletja je minil s precej grenkim priokusom. Potem ko je Golobova vlada pred časom z odlokom ukinila komaj lani uvedeni spominski dan na žrtve komunizma v Sloveniji, je temu dejstvu »prilagodila« tudi vseevropski spominski dan, dejanju vlade pa se je »prilagodila« predsednica republike Nataša Pirc Musar. Slednja je namreč prej sporočila, da se – domnevno zaradi dopusta – ne bo udeležila slovesnosti, ki jo pripravlja Študijski center za narodno spravo. Udeležbo je zaradi »drugih obveznosti« odpovedala tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. To pa ni naključje, če pomislimo, da so pri Pirc Musarjevi določene »okoliščine« »preprečile« udeležbo na dogodkih, ki ji intimno niso blizu. Povedano drugače: sedanja predsednica očitno koraka po stopinjah nekdanjega predsednika Danila Türka, svojega velikega podpornika, dobro pa je usklajena tudi z vlado, ki je na družbenih omrežjih zapisala: »Države članice EU danes obeležujemo evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, ki ga je leta 2009 določil evropski parlament. Obsojamo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev. Slovenski narod je še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma.« Pirc Musarjeva pa je izpostavila, da je ta dan opomin, da odmik od demokracije vodi v neskončno izključevanje in sejanje smrti. »V spoštljiv poklon žrtvam si zato obljubimo, da bomo vedno varovali demokracijo, spoštovali človekove pravice in dostojanstvo vseh.«
Koliko posojil žrtvam poplav odplačuje Levica?
Ob že drugem interventnem zakonu, ki ga je vlada predlagala parlamentu v nekaj tednih, so vladajoči ta teden nadaljevali tudi projekt odprave politične pluralnosti v medijih. Prejšnji teden so se predčasno znebili nazorsko desnega Uroša Urbanije, ki mu v svetu RTVS, ki ga vodi Goran Forbici, podpredsednica pa je generalna sekretarka društva novinarjev Špela Stare, niso omogočili niti odgovoriti na obtožbe, s katerimi ga je novi šef uprave RTVS Zvezdan Martič odstavil kot začasnega direktorja, še preden bi z razpisom izbrali novega. S čistko se tako mudi, da na razpis niso mogli čakati. Pa so ga odstavili po logiki, da imajo večino in lahko naredijo karkoli. Kakšen politični pritisk je bil v ozadju, je pokazala objava stranke Levica, ki je slavila veliko zmago. Na volitvah jih ni volil skoraj nihče, vladajo pa zdaj v medijih, ki jih moramo plačevati vsi ljudje.
Intervjuja: dr. Vasko Simoniti in dr. Jernej Jež
Z zgodovinarjem in ministrom za kulturo v prejšnji vladi dr. Vaskom Simonitijem smo se pogovarjali o evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, škandaloznih potezah, ki jih izvaja njegova naslednica na tem mestu, delovanju Golobove vlade, dogajanju v medijskem prostoru in drugem aktualnem notranjepolitičnem dogajanju. »Kako naj bi omenjali komunizem in se spominjali žrtev tega zločinskega sistema, če mladi politiki, člani vlade, tak sistem idealizirajo, javno častijo ustanovitev komunistične partije in se javno klanjajo njenim voditeljem. In kako naj bi omenjali komunizem in se spominjali žrtev tega zločinskega sistema, če je zadnji predsednik te organizacije še tu, med nami, in skupaj s svojim krogom, v katerem seveda ne manjkajo nekdanji aktivni člani zločinske tajne politične policije, nenehno ščuva proti politično drugače mislečim. Vladi naroča, kako zoževati politični prostor in kako ustvarjati pogoje za vnovično prevlado enoumja, političnim prilagodljivcem pa hinavsko ponuja za sodelovanje »mehurčke žlahtne penine«. Če bi namreč omenjali komunizem in žrtve komunizma, nad katerimi se je ta režim znašal vse do svojega konca, bi imeli problem – morda, kar je sicer malo verjetno, celo z lastno vestjo,« je med drugim dejal. Geolog dr. Jernej Jež pa je spregovoril o vlogi geologov ob nedavnih poplavah. »Geologi Geološkega zavoda smo bili že v času trajanja ujme in takoj po njej aktivno vključeni v odpravljanje posledic in svetovanje pri njihovem blaženju. Navzoči smo bili praktično na vseh prizadetih območjih. Predvsem smo na prošnjo civilne zaščite opravljali interventne oglede plazov, pregledovali izvore materiala in ocenjevali nevarnost ter pomagali svetovati pri odločitvah v zvezi z evakuacijo ljudi in pri prvih interventnih ukrepih.«
Vlada ustanavlja novo Udbo
Sliši se neverjetno, a je še kako resnično. Zakon o izvajanju uredbe EU o enotnem trgu digitalnih storitev namenja Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) vlogo, ki jo je v nekdanjem komunističnem režimu imela Udba (oziroma Služba državne varnosti). Nedavno je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh na družbenih omrežjih z navdušenjem zapisala, da so pripravili osnutek zakona o izvajanju uredbe (EU) o enotnem trgu digitalnih storitev, in pozvala ljudi k javni razpravi. Za ministrico, ki je ob nastopu funkcije žugala, da se bo Golobova vlada »lotila tudi sovražnega govora na spletu«, je očitno prišlo pet minut, ko so na dan udarila njena totalitarna nagnjenja. Gre pravzaprav za zakon, ki je namenjen pregonu in odstranjevanju vladajoči ideologiji nezaželenih vsebin na spletu. Med drugim uvaja pojem »preverjenih raziskovalcev in zaupanja vrednih prijaviteljev«, ki bodo prijavljali politično nekorektne avtorje in vsebine. Vlogo koordinatorja (novodobne Udbe) bo prevzel AKOS, ki bo vzpostavil mrežo ovaduhov, da bodo oblastem prijavljali državljane.
Stalinizem – titoizem – kučanizem – novi stalinizem
Pod Krenom je po maši govoril tudi Milan Kučan, tedaj predsednik predsedstva RS. Njegov govor lahko danes razumemo kot programsko izhodišče, ki traja do današnjih dni. Poudaril je: »Ko sprejemamo mrtve, ki so bili doslej nerazumno zanikani ali celo pozabljeni, in ko jih priznavamo za del svoje nacionalne zgodovine, ne smemo pozabiti tistih, ki smo se jih spominjali in smo jih priznavali že doslej in katerih dejanja so tudi omogočila, da je to spravno in pomiritveno dejanje po toliko letih zdaj lahko v svobodni in suvereni slovenski državi. Da ne bi zamenjali ene krivice z drugo, da ne bi delali sile zgodovini in njenim resnicam.« Naj te besede prevedemo. Dejanja tistih, ki so umorili žrtve tudi v kočevskih breznih, ki so tabuirali žrtve, jim prepovedali pravico do groba in spomina, naj bi »omogočila, da je to spravno in pomiritveno dejanje po toliko letih zdaj lahko v svobodni in suvereni slovenski državi«. Zločincev in sistema, ki je zločince častil in žrtvam ter njihovim svojcem trajno kršil najbolj temeljne človekove pravice, torej ne smemo obsoditi, »da ne bi delali sile zgodovini in njenim resnicam«? To programsko izhodišče kučanizma velja še dandanes. V trenutkih, ko je 16. maja 2023 zvečer potekala spominska slovesnost v spomin na žrtve komunizma, je Vlada RS na nočni dopisni seji ukinila spominski dan na žrtve komunizma.
Prigožin: od »Putinovega kuharja« do »hodečega mrtveca«
Če smo še v prejšnji številki pisali o tem, kako se vodja Wagnerjevih plačancev potika po črni celini z načrti po osvobajanju »afriških bratov« in širjenju velike Rusije po drugih celinah, se je ta novi podvig Jevgenija Prigožina končal, še preden se je dobro začel. Kot vse kaže, je Putinovega kuharja doletela smrt, saj naj bi bil ena od desetih žrtev letalske nesreče na letu med Moskvo in Sankt Peterburgom. Zasebno letalo, ki naj bi bilo v Prigožinovi lasti, je strmoglavilo okoli tretje ure popoldne po lokalnem času v Tveru okoli 200 kilometrov od Moskve. Poleg Prigožina so v letalu umrli še njegov namestnik Dmitrij Utkin, Valerij Čekalov, ki je bil zadolžen za varnost pri skupini Wagner, Prigožinov osebni stražar Jevgenij Makarjan, dva pilota in stevardesa. Ruski predsednik Vladimir Putin, ki ga je Prigožin skupaj s svojimi pajdaši poskušal meseca junija »zrušiti s prestola«, je po neljubem dogodku obvestil javnost, da žaluje z družinami vseh umrlih v tragični letalski nesreči, in potrdil, da prve ugotovitve s kraja nesreče pričajo o smrti več vodilnih članov njegove plačanske milice. Za Prigožina, nekoč tesnega zaveznika, je dejal, da je bil talentiran človek, ki pa je storil številne napake v svojem življenju. Seveda ni pozabil omeniti uspehov njega in njegovih plačancev, ki so »pomembno pripomogli k skupnemu boju proti neonacističnemu režimu v Ukrajini«.
V novi številki Demokracije lahko preberete tudi številne analitične kolumne, ki jih pripravljajo naši novinarji in zunanji sodelavci. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Lucija Kavčič, Miran Černec, Mitja Iršič, Andrej Aplenc, Aleksander Rant, Andrej Umek in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
