Piše: P.J.
V novi številki revije Demokracija razkrivamo, zakaj Golobova vlada namenja 185 milijona evrov za odkup delnic malih delničarjev v petih elektrodistribucijskih podjetjih. Pišemo, kako je dr. Peter Gregorčič razkril tiste, ki so zavajali Evropsko komisijo v primeru vladavine prava v Sloveniji. V Savinjski dolini smo obiskali v katastrofalni ujmi prizadete kraje in ljudi, v občini Brežice pa vas Rigonci, kjer je naval nezakonitih migrantov na Slovenijo največji. Objavljamo intervju z nekdanjih generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem, ki je kritičen do varnostne politike Golobove vlade.
Vlada Roberta Goloba je v rebalansu proračuna za leto 2023 namenila 185,13 milijona evrov za odkup delnic malih delničarjev v petih elektrodistribucijskih podjetjih. Pri tem nameravajo prek Slovenskega državnega holdinga (SDH) 185,13 milijona evrov malim delničarjem izplačati še letos, »drugo pa SDH lahko prestavi v leto 2024«. Slednje pomeni, da dobrih 185 milijonov evrov ni končna cena, ki jo bomo za ta nepotrebni in visoko tvegani sporni nakup plačali davkoplačevalci.
Gre za podjetja Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska, kjer s proračunskim denarjem nameravajo iztisniti oz. izplačati male delničarje. Slednji si za izstop iz lastništva navedenih podjetij prizadevajo že več let. Večinska lastnica teh podjetij je namreč država, mali delničarji pa imajo okoli 20 odstotkov lastništva, s čimer ne morejo vplivati na poslovne odločitve. Želijo pa priti do denarja. In to se jim zdaj pod Robertom Golobom tudi obeta.
Celoten članek si lahko preberete v novi številki Demokracije!
V novi številki Demokracije še preberite:
Petnajst let od finančnega zloma in krize slovenskih bank
Finančne težave so na obzorju, Slovenija je na poti v recesijo. Ne samo zato, ker vladne agencije niti bruto domačega proizvoda (BDP) ne znajo pravilno izračunati (ta je podlaga za pripravo državnega proračuna) in ker je največja zunanjetrgovinska partnerica (Nemčija) že v težavah, ampak predvsem zaradi socialističnih vladnih politik, ki temelji na obsežnih regulativah.
Zgodovina nas uči, da so pretirani vladni posegi v gospodarstva vedno pripeljali do gospodarskih in finančnih kriz. Želja oblasti, da bi obvladovala vsakdanje življenje ljudi, narekovala, kaj potrebujejo in česa ne, koliko denarja je dovolj, da preživijo, ter mikavna skušnjava poseganja v odločitve podjetij in bank, slej ko prej pripelje do katastrofalnih posledic. V Sloveniji, kjer je velik delež gospodarstva še vedno v državni lasti, je recesijski učinek še toliko večji. Samo spomnimo se, da je finančna kriza pred poldrugim desetletjem najbolj prizadela državni banki (NLB in NKBM) in da sta šli v likvidacijo banki (Factor banka in Probanka), ki sta bili zlizani z (levo) politiko. Banke v tuji lasti so krizo v Sloveniji prestale le z manjšimi praskami. A gremo lepo po vrsti…
Peter Gregorčič na odboru DZ za kulturo: »Evropska komisija se je pustila zapeljati interesnim skupinam, ki so v Sloveniji na oblasti.«
V petek, 15. septembra, se je Odbor DZ za kulturo seznanil s poročilom Evropske komisije o stanju pravne države pri nas na področju medijev, novinarstva in demokracije. Nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je opozoril, da poročilo ne vključuje njegovih pojasnil in dokumentov, ki jih je posredoval v času priprave poročila, Andrej Grah Whatmough in Uroš Urbanija pa sta dejala, da je RTVS po spremembi zakona na slabšem.
Odbor DZ za kulturo se je v petek torej seznanil s stanjem pravne države na področju medijev, ob tem je več gostov pozvalo k sprejetju novega zakona o medijih. Državni sekretar MK Marko Rusjan je dejal, da je ocena pozitivna, da je bil z uveljavitvijo novele zakona o RTVS izveden proces depolitizacije, in napovedal, da bodo konkretne rešitve glede novega zakona o medijih v javni razpravi do konca leta. Napovedal je tudi spremembe zakona o financiranju STA. Rajglova iz Pravne mreže, Marko Milosavljevič s FDV in Sandra Bašić Hrvatin s FHV bi želeli nov zakon o medijih čim prej, Primož Cirman s portala Necenzurirano pa je govoril o številnih t. i. SLAPP tožbah, s katerimi se soočajo na portalu. Direktor STA Igor Kadunc je bil nezadovoljen z letos predvidenim zneskom za sofinanciranje STA; vlado je prosil za več denarja in se zavzel za spremembe zakona o STA tako, da bi bila STA upravičena do javnih sredstev. V razpravo na odboru so se vključili še nekateri koalicijski poslanci.
Intervjuja: Dr. Anton Olaj in Anton Šturbej
O stanju v slovenski policiji pod Golobovo vlado, naraščanju nezakonitih migracij, romski in žgoči avtocestni problematiki ter drugih aktualnih zadevah smo se pogovarjali z nekdanjim generalnim direktorjem policije dr. Antonom Olajem.
Anton Šturbej je bil za poslanca Slovenske demokratske stranke lani izvoljen prvič, in sicer v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah. V državnem zboru je član treh odborov (za obrambo, za kulturo ter notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo). Hkrati je podpredsednik komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti ter član komisije za poslovnik. Pogovor je zato potekal v okviru ta čas zelo aktualnih tem in področij, ki jih pokriva.
Poplave 2023: Osem ljudi, osem zgodb
Prejšnji petek sva se s fotografinjo odpravili v Savinjsko dolino, kjer sva bili dogovorjeni z ljudmi, ki so utrpeli škodo po nedavnih katastrofalnih poplavah. Danes potrebujejo predvsem finančno pomoč in zagotovilo, da bodo vodotoki sanirani, saj jih je strah novih poplav.
Po avgustovskih poplavah nekateri deli obrežja Savinje in njenih pritokov še vedno spominjajo na vojno območje. Ljudje so večinoma že pospravili naplavljeni mulj iz svojih bivališč in industrijskih obratov, a tu so posamezniki, ki so ostali brez domov in čakajo vladajoče, da odločijo, kaj bo z njihovimi napol porušenimi hišami in posledično z njimi. Prav tako se sprašujejo, kje so končale donacije z dobrodelnih prireditev in kaj bo z denarjem, ki ga je za sanacijo po poplavah namenila EU. S fotografinjo sva obiskali osem ljudi, ki so doživeli nedavno uničujočo ujmo. Vsak s svojo zgodbo trka na vest tistih, ki imajo sedaj v rokah škarje in platno, da se čim prej uredijo tamkajšnji vodotoki in da se finančno pomaga tistim, ki so praktično ostali na cesti. Prav vsem pa so poplave vnesle v srca strah in negotovost, kaj bo ob novem deževju.
V novi številki Demokracije si lahko preberete številne analitične kolumne naših novinarjev in zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Aleksander Rant, Andrej Umek, Keith Miles, Marjeta Bogataj, Lea Kalc Furlanič, Vinko Gorenak in Matevž Tomšič.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
