Piše: G. B.
Izšla je nova Demokracíja v prenovljeni podobi! Pišemo o poslankah Gibanja Svobode, ki so se odločile tožiti našo revijo in imajo totalitarne popadke, ob tem razkrivamo tudi povezavo z nedavnim diverzantskim nastopom Nataše Pirc Musar v Evropskem parlamentu. Objavljamo reportažo s kongresa SDS, kjer je njen predsednik Janez Janša poudaril, da bo stranka do volitev gradila koalicijo le z volivci. Pišemo o tem, kako neprofitna stanovanja v glavnem dobivajo migranti. Objavljamo tribuno dr. Dimitrija Rupla o zaničevanju slovenske osamosvojitve in dr. Boža Cerarja o ravnanju ameriškega veleposlaništva ter analiziramo, kako se slovensko gospodarstvo pod Golobovo vlado ohlaja. Za našo revijo je ekskluzivno spregovoril avtor knjige o kulturni vojni Alejandro Peña Esclusa, pogovarjali smo se tudi s poslanko Alenko Jeraj. S prenovljeno Demokracijo boste vedeli več!
Poročali smo že, da se je trojica poslank Gibanja Svoboda – Urška Klakočar Zupančič, Lena Grgurevič in Tamara Vonta – odločila za tožbo proti Demokraciji. Uradnega obvestila o tem še nismo prejeli, tako da ni mogoče reči, ali gre samo za zastraševanje. Kmalu po objavi januarske naslovnice se je namreč pojavil namig, naj bi trojica poslank oklevala s tožbo predvsem zaradi zelo majhne možnosti uspeha. Če bodo namreč na sodišču dobili na vpogled vse videoposnetke nastopa vseh treh poslank v odnosu do opozicije, bo naslovnica prepoznana kot primer satiričnega odziva na početje teh poslank. Še posebej zato, ker ena od njih zavzema posebej vpliven položaj, je namreč predsednica državnega zbora, kar tako rekoč pomeni položaj podpredsednika RS (ki ga ustava sicer uradno ne pozna, ga pa opredeljuje »med vrsticami«). In navsezadnje, če se je ob dnevu upora proti okupatorju predsednica DZ pojavila v modri obleki iste znamke, ki je izdelovala uniforme za naciste, bi to lahko vplivalo tudi na sodni razplet.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V novi Demokraciji še preberite:
Za koalicijo z volivci – za ustavno večino razuma
V soboto, 24. maja 2025, je v Ormožu potekal 13. kongres Slovenske demokratske stranke (SDS), ki je privabil okoli 700 delegatov, med katerimi je bilo opaziti tudi veliko mladih članov. Kongres je potekal pod geslom Za ustavno večino razuma. Kongres je bil ključni dogodek za stranko, saj so delegati soglasno sprejeli nov program, potrdili 14 programskih resolucij in podelili nov mandat predsedniku stranke Janezu Janši. Člani stranke so poudarili, da se »dobrega predsednika ne menja«, kar je Janši prineslo že deseti zaporedni mandat na vrhu stranke. Poslanec SDS Tomaž Lisec je še pred začetkom kongresa izpostavil Janševo fizično, psihično in politično stabilnost, kar po njegovem mnenju potrjuje, da je Janša edini pravi kandidat za vodenje stranke. Kongres SDS je prek videa nagovoril tudi nekdanji kanadski premier in predsednik Mednarodne demokratične zveze (IDU) Stephen Harper. V svojem sporočilu je izpostavil pomen sodelovanja med demokratičnimi strankami po svetu in izrazil podporo njihovemu delu v prizadevanju za svobodno, varno in uspešno Slovenijo. Zbrane sta po videu nagovorila tudi predsednik EPP Manfred Weber in Andrés Pastrana Arango, nekdanji predsednik Kolumbije in častni predsednik Centristične demokratske internacionale (CDI).
Slovensko gospodarstvo se pod Golobom ohlaja
Padec BDP v prvih treh mesecih je bil 0,8-odstoten. V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) navajajo, da je padec »skrb zbujajoč, saj predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največ padec v zadnjih štirih letih«. Opozarjajo, da so k padcu dodane vrednosti najbolj pripomogle predelovalne dejavnosti (motorna vozila, stroji in oprema) ter gradbeništvo, kjer je krčenje gradbenih del vodilo tudi v visok padec dodane vrednosti. Slednje je še posebej nenavadno zaradi prej optimističnih napovedi o graditvi javnih stanovanj, učinkih poplavne obnove (ki so prinesle velika bremena gospodarstvu) in sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Spomnimo. Poplavna obnova je gospodarstvu prinesla velika bremena, pravih učinkov pa ni ne na področju makroekonomskih kazalnikov ne na terenu. Ob tem se v GZS sprašujejo, »kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe«, kakor je prejšnji teden poudaril Mitja Gorenšček, glavni izvršni direktor GZS. Z organizaciji, ki zastopa gospodarstvo, so zato predsednika vlade Roberta Goloba in pristojne ministre pozvali k objektivni analizi vzrokov za nastalo stanje in k pripravi predlogov kratko- in srednjeročnih ukrepov za krepitev gospodarske rasti.
Intervjuja: Alejandro Peña Esclusa in Alenka Jeraj
»Maduro je vodja mamilarskega kartela, ki dobavlja dvajset odstotkov kokaina na zahodne trge,« je v intervjuju za Demokracijo dejal disident in publicist Alejandro Peña Esclusa, avtor več knjig o kulturni vojni in volilnih prevarah. Komentiral je politične razmere tako v Latinski Ameriki, zlasti v Venezueli, pa tudi v Evropi. Kot pravi, Trump ni napovedal vojne samo kulturnemu marksizmu, ampak predvsem teroristom in organiziranemu kriminalu, kar je v Južni Ameriki pogosto medsebojno povezano.
Poslanka Alenka Jeraj pa je komentirala aktualne razmere pri nas. Med drugim je omenila umik medijske zakonodaje. »Zakon je izredno slab, nedomišljen in škodljiv. Gre za politično-ideološki projekt celotne vladne koalicije, ki bi moral biti odločno zavrnjen,« je dejala.
So v Sloveniji neprofitna stanovanja namenjena predvsem migrantom?
Potrjena je nova zakonodaja za zagon javne stanovanjske graditve. Kdo dobiva javna stanovanja? Med upravičenci zelo malo Slovencev. Mar plačujemo lastno demografsko zamenjavo? Pred javnimi stanovanji postopajo muslimanske družine. Stranka Levica se je pred nedavnim hvalila, da je vlada potrdila enega najpomembnejših korakov, da bi se začela graditev neprofitnih stanovanj. Gre za zakon o financiranju graditve stanovanj, ki naj bi Golobovo in vse naslednje vlade obvezoval, da v proračunu za to v naslednjih desetih letih namenijo sto milijonov evrov na leto. A pri tem se moramo vprašati, kdo na koncu dobi neprofitna stanovanja. Janez Janša je na družbenih omrežjih namreč označil zakonodajo za »ambiciozen program za nezakonite migrante« na račun davkoplačevalcev. Kot vemo, so v preteklosti neprofitna stanovanja dobivali predvsem tujci iz Bosne in Hercegovine, Kosova ali Albanije, v prihodnosti pa lahko pričakujemo, da bo v teh stanovanjih nastanjenih vse več migrantov z drugih celin, denimo z Bližnjega vzhoda, Afrike in Azije.
Nove posplošene vrednosti nepremičnin
Posplošena vrednost vseh nepremičnin v državi je ocenjena na 298 milijard evrov, kar je po oceni Gursa okoli osem odstotkov več kot oktobra lani. Novi podatki bodo med drugim vplivali na socialne transferje, a ne še takoj, ter seveda na nepremičninski davek, če bo ta uveljavljen. Geodetska uprava RS (Gurs) je 18. maja javno objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje nepremičninskega trga na dan 1. januar 2025. Posplošene vrednosti so izračunane za vse nepremičnine, ki so evidentirane v evidenci vrednotenja, in sicer ob upoštevanju njihovih temeljnih lastnosti (raba, lokacija, velikost, starost stavb in delov stavb ter kakovost). Nove posplošene vrednosti nepremičnin so dostopne prek namenskih aplikacij, objavljenih na portalu Prostor, vseeno pa Gurs lastnikom nepremičnin pošilja tudi potrdila po pošti; po predvidevanjih naj bi jih razposlali do konca maja.
Dr. Božo Cerar: Je res obsojanja vredno ravnanje ameriškega veleposlaništva?
Malo pred referendumom o zakonu o pokojninskih dodatkih za izjemne umetniške dosežke je Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji na družbenem omrežju X delilo besede ameriškega podpredsednika J. D. Vancea: »Verjeti v demokracijo pomeni, da ima vsak državljan modrost in glas. Ne bi se smeli bati svojih soljudi, če tudi izražajo poglede, ki so v nasprotju s pogledi vladajočih.« Ob tem je objavilo tudi sliko volilne skrinjice in listka. Omenjene besede so bile del nastopa ameriškega podpredsednika na letošnji münchenski varnostni konferenci. Lahko verjamemo, da trenutek objave ni bil naključen in da je tudi samo besedilo posredno vodilo k sklepanju, da se nanaša na omenjeni referendum oziroma njegov bojkot, h kateremu sta pozivali stranki Gibanje Svoboda in Levica. Vprašanje pa je, ali so bile reakcije vladajočih strank na mestu.
V novi Demokraciji lahko preberete številne analitične kolumne naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Lucija Kavčič, Petra Janša, Andreja Valič Zver, Jože Biščak, Matevž Tomšič, Vinko Gorenak in Damjan Prelovšek.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
