Piše: G. B.
Izšla je nova številka revije Demokracija! V njej objavljamo, kako afera Fotopub ostaja ena najbolj razvpitih in nerazčiščenih škandalov, ki kaže ne samo na vpletenost stranke Levica, ampak najvišjih vrhov globoke države. Objavljamo, kako škandalozno zapravljiva je zunanja ministrica Tanja Fajon, a Slovenija od vsega tega nima nič. Namesto jedrne Evrope rinemo v jedrno Afriko. Poročamo o tem, kako je ustavni sodnik Matej Accetto končno izločen iz odločanja ustavnega sodišča o RTV Slovenija. Poročamo, kako je ljubljanski župan Zoran Janković naletel na mino v Štepanjskem naselju, kjer bo zaradi parkirišč izgubil številne volivce. V intervjuju za Demokracijo je predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec predstavil skupno listo NSi, SLS in stranke Fokus. Kot pravi, bo to največje presenečenje letošnjih parlamentarnih volitev. Z Demokracijo boste vedeli več!
Asta Vrečko po skoraj štirih letih taji vsako povezanost z razvpitim akterjem afere Dušanom Josipom Smodejem. Še pred kratkim je v oddaji Odmevi odločno zanikala vsako povezanost z njim. Češ, z Dušanom Smodejem se je srečala samo na nekem intervjuju, ko je prišel na ministrstvo, nato pa naj bi se po njenih besedah dogodek uporabljal za diskreditacijo nje in stranke. Ob tem je izpostavila, da dolgotrajnost postopkov brez epiloga zmanjšuje zaupanje v pravno državo in lahko odvrača žrtve od prijav nasilja in nadlegovanja. Precej nenavadno vse skupaj, glede na dejstvo, da je praktično v istem času Levica proslavila »veselo novico«, da bo poleg Biserke Marolt Meden na njeni listi za poslanko kandidirala tudi Tina Brecelj, pravosodna funkcionarka, sicer pa partnerka nekdanjega predsednika vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, znanega kot »pištolarja«. Že tako ali tako ima namreč tranzicijska levica v rokah škarje in platno, kar se tiče privedbe Smodeja v Slovenijo.
Celoten članek si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
V tedniku Demokracija še preberite:
Škandalozno zapravljivi pod Fajonovo
Vlada in ministrstvo za zunanje zadeve, ki ga vodi Tanja Fajon, tudi podpredsednica Golobove vlade, doslej še nista objavila natančnega zneska, ki so ga porabili za kampanjo in kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN) v letih 2024 in 2025. Po javno dostopnih podatkih je znano le, da naj bi skupni znesek po ocenah znašal okoli 22 milijonov evrov. Prave podatke pa na ministrstvu skrivajo »kot kača noge«. Konkretne številke uradno niso razkrite, teh ni niti v poročilih ministrstva, tudi na naša vprašanja o tem do oddaje prispevka niso odgovorili. Znesek 22 milijonov evrov je več kot petkrat večji od stroškov Estonije. Ta država je namreč sporočila, da so dodatni stroški znašali štiri milijone evrov na leto. Razlika je torej 18 milijonov evrov. Druge male ali srednje države, kot sta na primer tudi Irska in Norveška, pa dodatne stroške mandata v Varnostnem svetu OZN ocenjujejo na tri do osem milijonov evrov.
Soglasje za zgodovinski trenutek: drugi polčas
Omenjeni zbornik, ki je manj obsežen kot predhodni – tokrat je svoje članke prispevalo 35 avtorjev, v prvem zborniku jih je bilo 75 –, nosi podnaslov »Pot do zmage in naloge nove vlade«. Med avtorji prispevkov sta tudi glavni in odgovorni urednik Demokracije dr. Metod Berlec (Načrt za demografsko prenovo slovenskega naroda) ter Gašper Blažič (Moralna in duhovna prenova), na predstavitvi pa je bilo mogoče opaziti še nekaj drugih avtorjev, med njimi nekdanjega predsednika Boruta Pahorja pa tudi predsednico SLS dr. Tino Bregant, ki je izpostavila problem zdravstva. Zanimivo je sicer, da je eden od avtorjev prispevkov v zborniku, katerega založnik je založba Družina, tudi nekdanji poslanec LDS Rudolf Moge, ki je v svojih poslanskih letih vodil tudi preiskovalno komisijo o orožju, slednja pa po svojem namenu spominja na sedanjo komisijo, ki jo vodi Tamara Vonta. Vendar je Moge v zborniku izpostavil potrebo po vzpostavitvi pokrajin, ki jih še vedno ni; pravzaprav se zanje zadnja leta zavzema le še SDS.
Accetto (končno) izločen iz odločanja o RTVS
Ustavno sodišče je o izločitvi sodnika Mateja Accetta odločalo v omejeni sestavi šestih sodnikov, brez samega Accetta, ki je izločitev predlagal in ni sodeloval pri glasovanju o samem sebi. To je standardna praksa pri obravnavi predlogov za izločitev posameznega sodnika. Predsedujoči v tej zadevi je bil Klemen Jaklič, za Accettovo izločitev sta poleg njega glasovala še Primož Gorkič in Rok Svetlič, proti pa so glasovali Nina Betetto, Katja Šugman Stubbs in Rajko Knez. Ker je bil rezultat izenačen – tri proti tri –, je v skladu s Poslovnikom Ustavnega sodišča RS odločujoči postal glas predsedujočega, torej Klemna Jakliča, kar je omogočilo sprejem sklepa o izločitvi. Ta omejena sestava se razlikuje od polne devetčlanske sestave in bo odločala v glavni zadevi presoje ustavnosti novele zakona o RTVS po izločitvi Accetta, Čeferina in Kogovšek Šalamonove.
Intervju: Jernej Vrtovec
»To povezovanje ni zgolj predstava, ampak gre za to, da v resnici prihaja do sinergijskih učinkov. Vesel sem, da gre desnica na volitve enotna, združena in da se ne izključujemo med seboj. Gremo na volitve »zato, da zmagamo«, kot je nekoč dejal Ivan Oman. Gre za to, da najdemo izhod iz stanja duha, v katerega nas je pripeljala Golobova vlada. Če me že sprašujete o tem, kaj se dogaja na terenu, vam lahko povem, da je povsod po Sloveniji, kjer sem bil, ta energija izjemna. Vse tri stranke imamo izvrstne ljudi, izvrstne kadre. Med seboj se dopolnjujemo, tako da lahko rečem, da bo naša lista zagotovo pozitivno presenečenje volitev. Ne smemo pozabiti, da brez dobrega rezultata te liste ne more biti oblikovana desnosredinska vlada,« je v intervjuju za Demokracijo pojasnil Jernej Vrtovec, poslanec in predsednik NSi.
Ogrožena številna podjetja in beg podjetij
Na trend odhajanja oziroma selitev dela proizvodnje ali celotnih dejavnosti slovenskih podjetij v tujino v zadnjih letih (2024–2026) močno opozarjajo tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Pri tem izpostavljajo glavne razloge, ki so: previsoka obremenitev dela (davki in prispevki), stalno zviševanje minimalne plače (na primer 16-odstotni dvig, na 1.482 evrov, v letu 2026), slabo davčno okolje v primerjavi s sosednjimi državami (Avstrija, Hrvaška, Madžarska), izguba konkurenčnosti na tujih trgih in dodatne obremenitve (npr. zimski dodatek, kolektivne pogodbe ipd.).
Zvjezdan Radonjić: Sodstvo in slovenska realnost
Del (ne)oblikovanosti značaja kogar koli je izbira političnih preferenc, ki jo mora voditi zrel razmislek. Ko so sporočili, da se je dr. Tina Brecelj kar naenkrat, po več desetletjih bivanja v vrhovih sodstva, pojavila na politični listi Levice, nekako nisem bil presenečen. V vrhovih sodstva in pravosodja smo torej več let imeli osebo, ki naj bi bila politično neobremenjena, da bi lahko pomagala oblikovati sodstvo, ki bo vzgled ljudem. Politično pristranska oseba v teh sistemskih višinah predstavlja nevarnost za nestrokovno postopanje v koliziji interesov med političnim somišljenikom in stranko ali naslovnikom sodišča. Od intelektualke se namreč pričakuje, da bo politična stališča, kot tudi vsa druga, oblikovala koncizno, strpno, da si bo vzela čas ter napredek v oblikovanju ustavila, ko nekoč, po skrbnih premislekih, pride do končnega stališča.
Štepanjsko naselje vstalo proti Jankoviću
Mestna občina Ljubljana je sredi januarja letos spremenila režim parkiranja v Štepanjskem naselju, ki velja za eno največjih stanovanjskih sosesk v prestolnici. Uvedla je plačljivo parkiranje, dovolilnice za stanovalce, ki jih bo po prvem polletju treba plačevati, ter redno odvažanje nepravilno parkiranih vozil in izdajanje plačilnih nalogov tistim, ki ne upoštevajo novega režima. To pa je močno razburilo tamkajšnje stanovalce, ki so se odločno uprli novemu parkirnemu režimu. Trdijo namreč, da je ta situacijo poslabšal, namesto da bi jo izboljšal, saj številni prebivalci nimajo več kje parkirati, obenem pa se jim izrekajo kazni in jim avtomobile odvažajo s pajki. Tako je civilna Iniciativa za Štepanjsko naselje 9. februarja na Mestno občino Ljubljana vložila zahtevek za sklic zbora občanov četrtne skupnosti Golovec. Pred vložitvijo so podali tudi izjavo za javnost, v kateri so poudarili, da v naselju primanjkuje kar 956 parkirnih mest, obenem pa so tudi predlagali rešitve in predstavili svojo plat zgodbe. Dva dni kasneje, 11. februarja, pa je iniciativa vložila tudi dve tožbi proti Mestni občini Ljubljana. Gre za t. i. motenjsko tožbo in za tožbo o vznemirjanju lastninske pravice zaradi novega režima uporabe soseske.
V novi številki Demokraciji vabljeni k branju poglobljenih kolumn naših urednikov, novinarjev ter zunanjih sodelavcev. Tokrat so jih pripravili: Metod Berlec, Jože Biščak, Marko Puš, Vinko Gorenak, Janez Remškar, Tanja Brkić, Matevž Tomšič, Edvard Kadič, Andreja Valič Zver, Borut Korun in Janez Juhant.
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
