Piše: Petra Janša
Miran Videtič je izkušen politični komentator in analitik, znan po ostrem, neposrednem in brezkompromisnem slogu, s katerim pogosto izziva politične elite in se ne skriva za politično korektnostjo.
V pogovoru ocenjuje prve poteze nove vlade, jih primerja z ukrepi prejšnje Golobove koalicije in opozarja na kadrovske spremembe v javnih podjetjih in institucijah. Poleg tega podaja kritične poglede na tako imenovano turbofolk politiko, stanje na levem političnem polu ter navaja ključne prioritete, ki bi jih morala nova oblast postaviti v ospredje.
DEMOKRACIJA: Gospod Videtič, nova Janševa vlada je po marčevskih volitvah nemudoma zagrizla v sanacijo po junijski ujmi. Kako ocenjujete njene prve poteze v primerjavi z ukrepi Golobove koalicije in kaj mora biti zdaj ključna prioriteta?
Miran Videtič: Če govorimo zgolj o dobesedni naravni katastrofi, ki je udarila del Slovenije, potem lahko rečem, da se je nova vlada reševanja lotila brez nepotrebnega medijskega estradništva in velikih obljub, kar je bila značilnost dr. Goloba in njegove vlade. Verjamem, da se bo ljudem pomagalo na koristen način in ne tako, da bi poslušali o »precvikanih žičkah«, stotih hišah na mesec in podobno. Ljudje si zaslužijo maksimalno spoštovanje in ne resničnostnih šovov vladajoče garniture.
Če govorimo o prioritetah širše, potem je tu vsekakor sanacija tiste ponarodele »naravne katastrofe«, to je sanacija posledic Golobove vlade – na javnofinančnem, kadrovskem, medijskem, zunanjepolitičnem, gospodarskem, zdravstvenem, socialnem, varnostnem področju in še bi jih lahko naštevali. Zavedati se je treba, da je bil prejšnji mandat predvsem mandat »sektaške transakcijske politike«, ki je s parlamentarno večino, ki jo je imela, izvajala predvsem politiko osebnih koristi. Na žalost smo izgubili štiri leta, ki bi jih lahko veliko bolj koristno in državotvorno izkoristili.
Nova vlada vleče prve kadrovske poteze v javnih podjetjih in institucijah. Je umikanje kadrov prejšnje koalicije nujna higiena ali recept za novo polarizacijo?
Ponekod je to nujno, spet drugje pa bo treba po spremembah seči z bolj tresočo roko, premišljeno ali pa sploh ne. Dam vam primer: energetika. To je bilo Golobovo interesno področje in posledično je bila kadrovska igra podvržena zgolj zasebnim interesom Goloba in njegovim pajdašem. V drugih panogah se je trgovalo; lahko smo videli izjavo Golobovega tesnega zaveznika na Darsu, ki je dejal, da sta se pač dogovorila, da si najde eno od direktorskih mest, kjer bo dočakal »penzijo«. O uslužnosti do Zorana Jankovića pa niti ni vredno izgubljati besed. Če pogledamo del javne uprave ali povezanih institucij, predvsem v resorju, ki ga je pokrivala notorična Asta Vrečko, lahko hitro opazimo pajdaško kadrovanje. Nič kaj dosti nista zaostajala niti njena tovariša iz stranke Levica, Mesec in Maljevac. Seveda čast izjemam. Mislim, da bo treba vsa ta imenovanja, nekatera tudi iz obdobja »tekočih poslov«, ponovno pregledati. Si pa ne želim, da bi nova vlada ponavljala napake iz obdobja vladanja 2004-2008, ko so na mesta direktorjev državnih podjetij prihajali tudi prvovrstni šarlatani, samo zato, ker so »naši«.
Bazen sposobnih menedžerjev in poslovodstev v Sloveniji je precej plitek, zato bomo potrebovali slehernega posameznika, ki se je s svojim delom že dokazal in ki ne izkazuje pretirane vneme po politično-ideološkem poslovodenju. Politično prepričanje naj ostane doma, na funkcijo naj ljudje prinesejo znanje in izkušnje. Kar veseli, je primer g. Jeretiča, ki prihaja z drugega ideološkega pola, pa je zaradi svojih referenc dobil vabilo in priložnost, da prevzame Ukom –urad vlade za komuniciranje. To je gesta, ki jo zmore zgolj državnik; politikanti, kot je Golob, takih potez ne vlečejo. Prej nasprotno – to smo lahko videli pri čiščenju »janšizma«, ki se je kasneje razraslo v čiščenje vseh, ki niso slavili lika in dela samooklicanega »Cezarja«.
Če se vrnem na g. Jeretiča: tu je g. Janša vsekakor pokazal »svežino« in nek nov pristop, ki se mu lahko obrestuje.
Pogosto opozarjate na »turbofolk« politiko, ki ljudem jemlje prihodnost. Kje so danes največja tveganja – v gospodarstvu, energetiki, migracijah ali medijih – in kakšne rešitve predlagate?
Ne zatiskajmo si oči, povsod so pasti. A na srečo so tudi rešitve! Kar veseli, je volilna izbira mladih. Večinsko so povedali, da jih estradništvo in izključevanje, ki ju vsiljujejo Golob, Mesec, Vrečkova, Klakočar Zupančičeva, Nika Kovač, Tina Gaber in kompanija, ne zanimata! Želijo zgolj »teren«, okolje, v katerem so pravila znana in bodo lahko izpolnili svoje sanje in življenjske vizije. In to tak teren, na katerem ne bo »dedne« prednosti, ne bo prednosti zaradi priimka ali podobno. Se razumemo, kajne? Nove generacije si ne želijo etikete drugorazrednosti zgolj zaradi tega, ker je oče kmetovalec ali mama blagajničarka v trgovskem centru. Paradoksalno je, da je ta Golobova estradniška politika še najbolj prepričala naše seniorje. S prevaro! Z mediji, ki so bili in so še vedno znotraj »koalicijske pogodbe« z nekdanjo oblastjo. In to me hudo jezi. Ni lepo manipulirati z ljudmi, še najmanj z našimi seniorji. Princeskine kočije, rdeči čeveljci, pozersko dvignjena nogica v belih supergicah, sladke besede in obljube nekoga, ki je za politični aktivizem ukradel dan žena, pa vsiljene teme, ki obujajo nostalgijo za propadlim komunizmom, pri čemer večina starejših pomisli zgolj na to, da so bili nekoč mladi in živahni, kar jih seveda zavede, da jim lahko nekdo vrne ta čas. Hkrati s to turbofolk politiko pa jim iz žepa ukradeš zadnji dinar. Pa ko bi le ta zadnji dinar šel za novo bolnišnico, Hospic, šolo za njihove vnuke, oskrbo za njih same ali za onemogle prijatelje. Žal gre ta dinar drugam. Tisti, ki ne verjamejo mojim besedam, naj si pogledajo javne objave o nakupih nepotrebnih računalnikov, aferah, kot je Litijska, nepotrebnem snobizmu z domofoni in kamerami ali o odpustkih davčnih dolgov znani družini, katere zaščitni znak sta »10 odstotkov« ali rum.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji Demokracije!
Tednik Demokracija – pravica vedeti več!
