Piše: Domen Mezeg (Nova24tv.si)
V jesenskem času nas čakajo predsedniške volitve. O kandidaturi za predsednika republike naj bi razmišljalo okoli deset posameznikov. Danes bo svojo kandidaturo v prostorih Slovenske matice predstavila filozofinja Nina Krajnik, uradna kandidatka Gibanja Svoboda pa bo postala Marta Kos. Ob tej priložnosti navajamo imena potencialnih kandidatov in pristojnosti, ki jih bo imel bodoči predsednik ali predsednica.
S približevanjem jesenskih predsedniških volitev se tudi volivci vse bolj sprašujejo, komu bodo lahko zaupali svoj glas. V soboto je na Facebooku svojo kandidaturo med drugim napovedala psihoanalitičarka in doktorica filozofije Nina Krajnik. Gre za ustanoviteljico in predsednico Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo, poznamo pa jo tudi kot glavno in odgovorno urednico knjižne zbirke Juno. Med dosežki si pripisuje uvajanje filozofije za predšolske otroke, ki obiskujejo vrtec. Je pa tudi zasebna partnerica župana Moravč Milana Balažica. Širša javnost pa jo je spoznala zlasti v oddaji z novinarjem Jožetom Možino ter Vido Petrovčič v studiu TV Slovenija.
Zaenkrat še ni znano, ali namerava na predsedniških volitvah nastopiti s podporo volivcev ali s katero od političnih opcij. Kandidaturo za predsednico je prav tako že napovedala Nataša Pirc Musar. Poleg Marte Kos, ki bo (kot že rečeno) po napovedih RTV danes uradno dobila status kandidatke stranke Gibanje Svoboda, pa se kot četrta potencialna kandidatka pojavlja evroposlanka Ljudmila Novak iz kvote Nova Slovenija. Kot je dejala, jo ljudje k temu nagovarjajo in zato o tem še razmišlja. Končno odločitev bo sporočila ob pravem času.
Svojo kandidaturo pa je napovedal tudi župan Kočevja Vladimir Prebilič, ob čemer izpostavlja, da je njegova prednost vsakodnevni stik z ljudmi. Sebe vidi kot politično avtoriteto. Za morebitno kandidaturo bi se lahko odločil še bivši predsednik vlade Miro Cerar, ker ga k temu nagovarjajo nekateri posamezniki iz civilne družbe, a je za dokončno odločitev še prezgodaj. Na politični desnici (oziroma sredini) je potencialnih kandidatov zaenkrat manj. Pred časom sta se omenjala diplomat in pravni strokovnjak Ernest Petrič ter predsednik državnega sveta Alojz Kovšca, oba iz vrst Povežimo Slovenijo. Slednji je za Novo24TV dejal, da se je “pripravljen umakniti boljšim kandidatom, pripravljen pa sem se tudi spopasti z boljšimi kandidati z druge politične strani in vse opcije puščam odprte.” Prepričan je, da je za razmislek še vedno dovolj časa, ne nazadnje pa ne bo nezadovoljen tudi v primeru neizvolitve, tudi v primeru kakšne druge funkcije.
SDS zaenkrat svojega kandidata še ni napovedala.
Le Danilo Türk je dočakal predlog ustavne obtožbe
O tem izzivu naj bi razmišljal tudi nekdanji jugodiplomat Ivo Vajgl. Funkcijo predsednika republike se pogosto povezuje s prestižem in ugledom. Ob tem pa je smiselno nekaj reči tudi o pristojnostih/obveznostih te funkcije. Zmagovalec volitev bo Slovenijo zastopal na tujem, obenem pa bo tudi novi vrhovni poveljnik obrambnih sil. Obenem bo tisti, ki bo razpisoval volitve v DZ, razglašal zakone, urejal veleposlaniške funkcije, izdajal liste, ki se nanašajo na ratifikacije, pomilostil nekatere zapornike, podeljeval odlikovanja pa tudi podajal imena ali celo postavljal nekatere državne funkcionarje. V skladu z Ustavo RS ima predsednik zlasti reprezentativne in protokolarne pristojnosti. Nekatere pristojnosti so navedene tudi v področni zakonodaji.
Funkcijo lahko predsedniku republike odvzame zgolj Ustavno sodišče z dvotretjinsko večino, če bi ugotovilo hude kršitve ustave ali zakonodaje. Do sedaj je predlog ustavne obtožbe dočakal le Danilo Türk, ki pa v DZ-ju ni bil izglasovan. Na področju kadrovskih pristojnosti ima predsednik zlasti vlogo, da predlaga kandidate. Gre za predsednika vlade, ustavne sodnike in sodnega sveta. Področna zakonodaja pa mu omogoča predlaganje guvernerja in članstva Banke Slovenije, varuha za človekove pravice, predsednika računskega sodišča, informacijskega pooblaščenca, sodnikov, ki delujejo na mednarodnih sodiščih, nekatere člane sodnega sveta itd. Imenuje pa predsednika ter oba namestnika KPK-ja. Borut Pahor je tekom svojega prvega mandata uvedel novost – da se kandidati javno predstavijo v predsedniški palači.