16.2 C
Ljubljana
petek, 14 maja, 2021

Ustavno sodišče sledi sindikatom in radikalni levici: Z začasnim zadržanjem upokojevanja starejših delavcev primazalo zaušnico celotnemu gospodarstvu

Piše: Sara Bertoncelj / Nova24tv.si

Sonja Šmuc, nekdanja generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je v oddaji 24UR zvečer dejala, da verjame, da mora tudi delodajalec v neki točki imeti možnost izraziti željo po nadaljevanju ali prekinitvi delovnega razmerja. “Ustavno sodišče pa bo presodilo, katera stran ima bolj prav,” je komentirala zahtevo sindikatov za ustavno presojo, ki so jo vložili januarja. Za njih sta bila sporna dva člena iz sedmega protikoronskega zakona, na podlagi katerih bi delodajalec lahko zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, odpovedal delovno razmerje brez razloga. Portal 24ur.com je včeraj poročal, da naj bi bila odločitev ustavnega sodišča znana danes – in njihova napoved se je tudi uresničila. Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, ki se nanašajo na ureditev upokojevanja starejših delavcev z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev.

Do sprejema sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) je upokojevanje delavcev urejal Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in po njem delodajalec ni mogel odsloviti zaposlenega zaradi izpolnjevanja pogojev za upokojitev. PKP 7 pa je omenjeno spremenil in delodajalcem omogoča upokojitev delavca, ki izpolnjuje pogoje, četudi ta v upokojitev ne privoli. V sindikatih so zato 20. januarja vložili zahtevo za ustavno presojo in predlagali začasno zadržanje izvrševanje teh dveh členov.

Vlada je mnenje o zahtevi sindikatov po ustavni presoji 21. in 22. člena sedmega protikoronskega zakona sprejela, po njihovem mnenju je zahteva neutemeljena. Vlada namreč meni, da sprejet sklep zmanjšuje administrativno breme za delodajalca, ker odpravlja potrebo po utemeljevanju razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. To bi po prepričanju vlade spodbudilo konkurenčnost delodajalcev in njihovo prilagodljivost novim razmeram, povezanim tudi z negativnimi posledicami epidemije covida-19. Ustavno sodišče je torej danes do končne odločitve, poleg izvajanje členov zakona o delovnih razmerjih, zadržalo tudi učinkovanje že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile izdane skladno z novo ureditvijo. Ta je začela veljati z uveljavitvijo sedmega protikoronskega zakona, 31. decembra lani, 60-dnevni odpovedni rok pa bi se na podlagi izpodbijane ureditve v primeru že vročenih odpovedi pogodb o zaposlitvi iztekel že v začetku marca, poroča STA. Ustavno sodišče je sklep o začasnem zadržanju izvajanja členov zakonov o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli.

Treba je ustvariti pogoje za delo – ukrep podprlo celotno gospodarstvo

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so očitke o “prisilnem upokojevanju” zavrnili. Ukrep namreč vsem zaposlenim, ki izpolnjujejo pogoje ob soglasju zaposlenega in delodajalca, omogoča nadaljevanje dela. Nihče in noben ukrep nikomur ne onemogoča ali preprečuje dela. “Vsi z izpolnjenimi pogoji, ki bodo želeli ostati delovno aktivni, se bodo tudi lahko na novo zaposlili, tudi pod boljšimi pogoji in na za njih prilagojenih delovnih mestih,” so zatrdili na ministrstvu. Poudarili so tudi, da želijo z ukrepom ustvarjati spodbudne pogoje na trgu dela in pripomoči k čim prejšnjem izhodu iz krize. Prepričani so, da bi bile brez ukrepov, razmere na trgu dela še bistveno slabše. “Pred nami je zelo verjeten scenarij iz leta 2013, ko je zaradi takratne gospodarske krize privedla v največjo stopnjo brezposelnosti mladih do tedaj. To želimo preprečiti, preden bo prepozno,” so pojasnili na ministrstvu in poudarili, da je treba ustvariti pogoje, kjer bodo vsi delovno sposobni imeli zagotovljeno delo, boljše možnosti za zagotavljanje lastne socialne varnosti in varnosti svojih družin. Tudi na GZS ukrep podpirajo, saj menijo, da je treba uravnotežiti tako pravice delavcev kot pravice delodajalcev. Tudi na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pozdravljajo ta ukrep, saj je bil delodajalec po njihovi oceni do sedaj v podrejenem položaju. Po novem pa se bosta tako delavec kot delodajalec odločala, ali bo delavec, ki ima pogoje za starostno upokojitev, še naprej ostal v delovnem razmerju. “Treba je poudariti, da si delodajalci želijo obdržati dober kader. Torej bodo tudi starejši delavci lahko delali še naprej, če bodo sami želeli,” so zatrdili po poročanju portala cekin.si.

Zakon o delovnih razmerjih – po 21. členu se doda še 3., 4. in 5. odstavek

Razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca po 89. členu so sicer prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca, ali nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov, ker delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno, neizpolnjevanje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in drugimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona, zaradi česar delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, nezmožnost za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s predpisi, ki urejajo zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, neuspešno opravljeno poskusno delo. V 2. členu je zapisano, da lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prejšnjega odstavka, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.

V 3. členu pa so ob sprejemanju PKP-7 dodali, da lahko, ne glede na prejšnji odstavek, delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga iz prve alineje prvega odstavka in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V 4. členu so zapisali, da ima delavec, v primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka, pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.

Zakon o javnih uslužbencih – po 22. členu se doda člen 156.a

156. člen Zakona o javnih uslužbencih ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Glede razlogov za redno odpoved delodajalca iz poslovnih razlogov se ne uporabljajo določbe zakona o delovnih razmerjih, temveč določbe tega zakona. Javnemu uslužbencu lahko delovno razmerje preneha ali pa je premeščen na delovno mesto, ki ne ustreza njegovemu nazivu, zaradi zmanjšanja obsega javnih nalog, privatizacije javnih nalog, iz organizacijskih, strukturnih, javnofinančnih ali podobnih razlogov. Podlaga za ugotovitev razloga za prenehanje delovnega razmerja oziroma premestitev iz poslovnega razloga je sprememba akta oziroma aktov o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Odločitev o reorganizaciji se lahko sprejme na ravni organa, za organe državne uprave pa na predlog organa o uvedbi reorganizacije odloči vlada. Reorganizaciji mora biti priložena obrazložitev, ki vsebuje cilje reorganizacije, razloge za izvedbo reorganizacije, analizo delovnih opravil in delovnih postopkov ter število in strukturo delovnih mest in število javnih uslužbencev. Z obrazloženo reorganizacijo mora predstojnik seznaniti reprezentativne sindikate v organu, ki lahko dajo k analizi delovnih opravil in delovnih postopkov mnenje. Usklajevanje reorganizacije z reprezentativnimi sindikati v organu se izvede v skladu z določbami 26. člena.

156.a člen pa uvaja še odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja. V prvem odstavku je zapisano, da se, ne glede na prejšnji člen, lahko predstojnik javnemu uslužbencu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja razlogov iz drugega odstavka in sprejemanja podlag iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter z odpovednim rokom 60 dni, če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. 2. člen pravi, da ima javni uslužbenec, v primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka, pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih. Predstojnik lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.

Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti pa meni, da sta 21. in 22. člen PKP 7  v neskladju z ustavo. Po teh dveh členih Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije, lahko delodajalec brez navajanja razlogov odpusti samo delavce, ki so dopolnili 60 let in imajo 40 let pokojninske dobe oziroma 65 let in 15 let pokojninske dobe. Zagovornik je ocenil, da je takšna ureditev diskriminatorna (ocena diskriminatornosti), saj posega v pravico do varstva pred neposredno diskriminacijo zaradi starosti pri odpuščanju in glede varnosti trajanja delovnega razmerja. Delavcev, ki bi jih delodajalci na podlagi PKP 7 lahko odpustili brez navedbe razloga, je po oceni Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje več kot devet tisoč.

Zadnje novice

Sorodne vsebine