Piše: G. B.
Izraelski napadi na Iran predstavljajo eskalacijo in ne vodijo nikamor, sta danes v skupni izjavi sporočila predsednica republike Nataša Pirc Musar in premier Robert Golob. Ob tem sta opozorila, da je Izrael s tem morda nepopravljivo škodoval diplomatskim prizadevanjem za nov sporazum o iranskem jedrskem programu.
“Pridružujeva se izjavam vseh voditeljev, ki so izrazili resno zaskrbljenost nad izraelskimi napadi na Iran. Izraelski napadi na Iran predstavljajo eskalacijo že tako zelo napetih in težkih razmer na Bližnjem vzhodu in ne vodijo nikamor,” sta skupaj sporočila predsednica in premier.
Mar Pirc Musarjeva in Golob verjameta v dobre namene Irana?
Robert Golob in Nataša Pirc Musar sta ob tem izpostavila, da so bila pogajanja med Washingtonom in Teheranom o iranskem jedrskem programu v ponovnem zagonu in so dajala upanje po dogovoru. Ta bi bil po njunem prepričanju pomemben “ne samo za regijo, ampak za celotno mednarodno skupnost”. “Izraelski napadi so tem pogajanjem naredile morda nepopravljivo škodo,” sta dodala. Pirc Musar in Golob zato obe strani pozivata, da se vzdržita nadaljnjih korakov, ki bi vodili k stopnjevanju konflikta in morebitni vojni. “Samo pogajanja in diplomacija lahko pripeljeta do miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu, ki je temeljnega pomena za stabilnost celotnih mednarodnih odnosov,” še piše v izjavi za javnost.
Pred njima se je na današnje dogajanje ob robu Slovenskega globalnega foruma v Mariboru odzvala zunanja ministrica Tanja Fajon in pozvala “vse akterje v regiji, da se vzdržijo stopnjevanja napetosti”.
Foruma v Mariboru se udeležuje tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, po besedah katerega “nobena vojna ne vpliva blagodejno na gospodarstvo”. “Zadeve so zelo, zelo resne, treba je malo počakati, ampak ta norija v Izraelu in delovanje Izraela se mora končati in tu bo morala tudi Amerika svoje narediti,” je menil.
V Levici so medtem izrazili globoko zaskrbljenost zaradi napada na Iran, ki po njihovi oceni pomeni nevarno stopnjevanje konflikta ter resno grožnjo miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu in širše. Prepričani so, da bi se morala mednarodna skupnost odzvati z jasnim sporočilom, da je treba napade obsoditi in odgovorne sankcionirati.
Kaj pa obveščevalne službe?
No, vsi tisti, ki so sedaj jezni na Izrael, pa pozabljajo na pomembno dejstvo: delovanje obveščevalnih služb. Do sedaj se je kar nekajkrat pokazalo, da je iranska stran hotela pretentati pogajalce Zahoda. Svetovno javnost prepričujejo, da je iranski jedrski program izključno miroljuben, vse kršitve pa naj bi izhajale iz dejstva, da Zahod noče odpraviti sankcij proti Iranu. Obstajajo dokumentirani primeri, ki kažejo, da je Iran v preteklosti večkrat poskušal zavajati ali prikriti podrobnosti svojega jedrskega programa med pogajanji z mednarodno skupnostjo. Te obtožbe temeljijo na poročilih Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), obveščevalnih podatkih zahodnih držav in zgodovinskih dogodkih. Spodaj so ključni primeri, ki podpirajo to trditev:
-
Skrivni objekti in prikrivanje do leta 2002: Leta 2002 je iranska opozicijska skupina razkrila obstoj dveh tajnih jedrskih objektov v Natanzu (obogatitev urana) in Araku (reaktor za težko vodo), ki jih Iran ni prijavil IAEA, kar je kršitev Sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Iran je sprva zanikal vojaške namene, a je IAEA kasneje potrdil, da Iran ni v celoti razkril svojih dejavnosti.
-
Nepopolno sodelovanje z IAEA (2003–2005): Po Teheranskem sporazumu z EU-3 (Velika Britanija, Francija, Nemčija) leta 2003 je Iran obljubil začasno ustavitev obogatitve urana in večjo preglednost. Vendar je IAEA v letih 2004 in 2005 odkril nedoslednosti, kot so poskusi z ločevanjem plutonija in naprednimi centrifugami P-2, ki jih Iran ni prijavil. Iran je tudi kmalu nadaljeval z obogatitvijo, kar je spodkopalo zaupanje.
-
Zavlačevanje in taktično pogajanje (2010–2013): Med pogajanji z P5+1 (ZDA, Rusija, Kitajska, Francija, Velika Britanija, Nemčija) je Iran pogosto uporabljal taktike zavlačevanja, kot so zadnji trenutek dane koncesije, da bi se izognil sankcijam ali resolucijam IAEA. Na primer, v obdobju 2021–2023 je Iran zavlačeval z odgovori na vprašanja o možnih vojaških razsežnostih svojega programa in omejeval dostop inšpektorjem IAEA.
-
Kršitve JCPOA po letu 2018: Po umiku ZDA iz Jedrskega sporazuma (JCPOA) leta 2018 je Iran začel postopoma kršiti omejitve sporazuma, vključno z obogatitvijo urana do 60 % (blizu orožnega razreda) in povečanjem zalog urana daleč nad dovoljeno mejo. IAEA je poročal, da Iran od februarja 2021 ovira inšpekcije, kar je dodatno povečalo sume o prikrivanju. Leta 2023 je IAEA odkril delce urana, obogatenega do 83,7 %, kar je Iran pojasnil kot “nenamerno”, a je vzbudilo dvome.
-
Zgodovinska obveščevalna odkritja: Leta 2018 je Izrael pridobil arhiv iranskih dokumentov (t. i. “jedrski arhiv”), ki so razkrili, da je Iran do leta 2003 izvajal tajni program za razvoj jedrskega orožja, imenovan “Projekt Amad”. Iran je to zanikal, a dokumenti so pokazali, da je ohranjal znanje in infrastrukturo za morebitno nadaljevanje.
To seveda še ni vse. Upoštevati moramo tudi slovenski notranjepolitični kontekst, saj se je v NLB še ne tako dolgo nazaj pral iranski denar, namenjen financiranju terorizma. Ta afera je bila sicer raziskana s pomočjo parlamentarne preiskave, epiloga pa ni bilo, saj nobeden od odgovornih ni bil kaznovan.
