11.6 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 marca, 2021

Romana Tomc v intervjuju za Demokracijo: “Še posebej pomembna se mi zdi omejitev prihodov iz tretjih držav.”

Piše: M.M.

Pred enim letom so iz kitajskega Wuhana začele prihajati slike, kako se Kitajska sooča s takrat še neznano boleznijo. Ko bi lani vedeli, kaj vse nas čaka. Danes, leto dni kasneje, je celoten svet še vedno v trdnem primežu pandemije in njenih posledic. Veliko teh bomo čutili še dolgo v prihodnost. A leto dni kasneje imamo proti novemu koronavirusu v Evropski uniji že vsaj tri varna cepiva. Cepljenih je bilo že 12 milijonov Evropejcev in to je velik uspeh! O zadnjih dogodkih v zvezi s cepivi smo se pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc, ki vodi slovensko delegacijo pri Evropski ljudski stranki.

DEMOKRACIJA: Gospa Tomčeva, mineva že skoraj eno leto, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija uradno razglasila pandemijo COVID-19. V tem času Evropska unija ni zaspala. Zdi se, da je po začetnih zaostankih pri odzivanju le našla svoje poslanstvo ter v tem času veliko investirala v raziskave in razvoj cepiva proti novemu koronavirusu.

TOMČEVA: Res je tako. Pogosto na institucije EU letijo očitki, da je njihov reakcijski čas zelo dolg. Tokrat je bilo drugače. Postopki so stekli zelo hitro, čeprav Evropska komisija nima širše pristojnosti na področju zdravstva. Evropski parlament je pri tem odigral pomembno vlogo, saj smo od lanske pomladi do danes sprejeli veliko predpisov, ki so pravna podlaga, po kateri Evropska komisija lahko ukrepa, sklepa pogodbe in se dogovarja v imenu vseh držav članic EU. Potrdili smo tudi vse potrebne dokumente za čim hitrejši dostop do evropskih sredstev. Če se spomnite, je bilo ob koncu lanskega leta največ govora o tako imenovanem večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje. S tem smo zagotovili sredstva, ki bodo pomagala državam pri spopadu s krizo.

DEMOKRACIJA: EU je v tem času tudi veliko investirala v raziskave in razvoj cepiva proti novemu koronavirusu, kajne?

TOMČEVA: To je bilo ključno za razvoj cepiva. Eno leto po izbruhu virusa že imamo varna cepiva, kar je izjemen uspeh. Razvoj cepiva po navadi traja veliko dlje. Tokrat so bile res vse sile usmerjene v to, da do njega pridemo. Za to pa je bilo potrebnega tudi ogromno denarja, saj so raziskave drage. Brez hitrih reakcij in pobud Evropske komisije in tudi drugih institucij tak uspeh ne bi bil mogoč. Evropska unija je v podjetja, ki proizvajajo cepiva, investirala 2,7 milijarde evrov in jim tako omogočila proizvodnjo cepiv še pred njihovo avtorizacijo. To je bilo tudi določeno tveganje. Vložili smo denar, ne da bi vedeli, ali bo prišlo do rezultata, ki smo ga pričakovali. No, na srečo se je to vendarle zgodilo.

DEMOKRACIJA: Evropska unija se je odločila za skupno nabavo cepiv. O ceni, dobavnih rokih in vseh drugih postavkah v pogodbah se je s ključnimi podjetji pogajala v imenu vseh držav članic. Zdi se, da so to gesto države z veseljem sprejele.

 TOMČEVA: Edino logično in edino smiselno. Na začetku je bilo nekaj držav, ki so skušale prehitevati in se povezati v nekakšen blok, ki bi znotraj EU sam sklepal pogodbe in nabavljal cepiva. To soliranje in delitev ni uspela. Sprejeta je bila odločitev, da bo pogodbe sklepala Evropska komisija v imenu vseh držav. S tem smo se izognili višjim cenam cepiv, kajti cene so višje, kadar se pogajamo za manjše količine. Preprečili pa smo tudi, da bi bile večje in bogatejše države privilegirane, saj bi manjše zelo težko tekmovale z njimi tako s ceno kot s količino. Imeli bi prvo- in drugorazredne države EU, kar zelo velikokrat poudari tudi predsednica komisije Ursula von der Leyen.

To je dejstvo, s katerim smo in tudi še bomo rešili milijone življenj po vsej EU. Tudi na tem primeru se vidi, kako pomembna je enotnost, pokazalo pa se je tudi, da solidarnost, o kateri veliko govorimo, niso le prazne besede, ampak tudi dejansko deluje.

DEMOKRACIJA: Ampak ne bodo se cepili vsi Evropejci, nekateri cepljenje odklanjajo?

TOMČEVA: Raziskave kažejo, da se je od konca prejšnjega leta močno povečal delež tistih, ki se želijo cepiti. To nas navdaja z upanjem, da bomo zmagali v boju z virusom. Ključna je dovolj visoka precepljenost, ki bo po eni strani varovala ljudi, da ne bodo zboleli, po drugi pa preprečila širjenje virusa. Cepljenje je edina odgovorna odločitev, ki jo posameznik, ki se lahko cepi, lahko sprejme. Takoj ko bom na vrsti, bom to storila tudi jaz. Vendar pri tem, ko vsi čakamo na cepivo, ne smemo pozabiti na spoštovanje omejitvenih ukrepov, nošenje mask, razkuževanje.

DEMOKRACIJA: V zadnjih tednih so odmevale novice, da bo dobava cepiv manjša, kot je bilo načrtovano. S predstavniki podjetij, ki načrtujejo dobavo cepiv, se je sešla celo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Ali nas te novice lahko skrbijo?

Foto: Ana Gregorič

 TOMČEVA: Težko bi zanikali, da do zapletov ni prišlo. Farmacevtska podjetja so med najmočnejšimi podjetji na svetu in ne smemo pozabiti, da je njihovo vodilo dobiček. Tako se obnašajo tudi v tem primeru in skušajo zase iztržiti največ. Zato obstajajo dogovori in pogodbe, v katerih so zapisani tudi roki in količine dobave. Te je treba spoštovati, sicer lahko drug pogodbeni partner, v tem primeru Evropska komisija, sproži kakšne protiukrepe. Seveda obstajajo različni objektivni razlogi, zaradi katerih bi se dobava lahko prilagajala, a razlog nikakor ne sme biti dejstvo, da evropske državljane postavljajo na drugo mesto in cepiva prodajajo drugim državam po višjih cenah. Evropska komisija se je na morebitne špekulacije na tem področju zelo hitro odzvala. Podpiram mehanizem preglednosti in avtorizacije izvoza, ki ga je sprožila. To nam bo omogočilo, da bomo v vsakem trenutku vedeli, koliko cepiv se iz EU izvozi. S tem bomo tudi vedeli, ali so problemi pri zagotavljanju objektivni ali gre le za prikrivanje izvoza drugim državam. Uvedba mehanizma je sicer že obrodila sadove, saj so tri farmacevtska podjetja sporočila namero o dobavi večjega števila odmerkov.

DEMOKRACIJA: A vendar je v zraku tudi prepoved izvoza cepiv, kajne?

TOMČEVA: Tudi to. Velikokrat smo v tem tednu slišali tudi pozive k prepovedi izvoza cepiv. V pogovoru s predsednico Evropske komisije in tudi v pogovorih med kolegi sem dobila občutek, da je EU pripravljena narediti vse, da zavaruje svoje državljane. Res nujno je, da je EK pri tem odločna. Gre za resne stvari in ne moremo dopustiti, da se recimo cepivo, ki je bilo izdelano v Evropi in za katerega je EU plačala razvoj, znajde na kanadskem trgu, medtem ko podjetje sporoči, da na evropski trg ne more dobaviti dogovorjenih količin. Če pa bi se izkazalo, da podjetja špekulirajo in da bodo s tem za cepivo prikrajšani državljani EU, potem bi bila prepoved izvoza povsem upravičena.

DEMOKRACIJA: Kako pa je z novimi dobavitelji?

TOMČEVA: V tem trenutku si tudi prizadevamo, da se povečajo proizvodne zmogljivosti teh, ki proizvajajo že odobrena cepiva,  to je Moderne, Pfizerja in AstraZenece. Vendar je Evropska komisija sklenila pogodbe še z nekaj drugimi proizvajalci. Recimo z družbo Johnson & Johnson, ki je ameriško podjetje. Veliko se govori tudi o sputniku, ki je ruskega izvora. Tudi za nekaj drugih proizvajalcev pričakujemo, da bodo kmalu dobili potrdilo Evropske agencije za zdravila. To nas lahko navdaja z optimizmom, da bo cepiva dovolj. Gre za bitko s časom. Pomembno je, da ga dobimo čim prej, saj se v tem vmesnem času širijo različne mutacije, ki pomenijo dodatne težave.

 DEMOKRACIJA: Ko gledamo podatke o številu cepljenih oseb, ne moremo mimo Izraela, ki je po tej statistiki na prvem mestu. Ali se lahko z njimi primerjamo, jih dajemo za zgled?

 TOMČEVA: Težko. Novice o tem, da je v Izraelu cepljena že tretjina prebivalstva, da Velika Britanija pospešeno cepi, prav tako ZDA, je treba jemati s pridržkom. Nobena od teh držav svojih pogodb s farmacevtskimi družbami ni javno objavila v nasprotju z Evropsko komisijo. Izrael naj bi bil za dobavo cepiva s farmacevtskimi podjetji podpisal pogodbe, s katerimi dovoljuje dostop do osebnih podatkov njihovih državljanov. V tem pogledu, razkrivanju podatkov o cepljenih osebah, je EU veliko previdnejša. Velika Britanija je tudi posebna zgodba. Poleg odobritve cepiva, ki je potekalo po urgentnem postopku, medtem ko v EU poteka po standardnem postopku, ki zahteva več podatkov in dokazov, so se odločili, da bodo čim več ljudi cepili s prvim odmerkom. Računajo torej na to, da bo že prvi odmerek prijel, medtem ko bodo mnogi zamudili priložnost, da bi v predpisanem času prejeli drugi odmerek. To lahko pomeni veliko nevarnost, saj so nepopolno zaščitene osebe potencialni prenašalci novih, odpornejših različic virusa. To je približno tako, kot bi zaužili samo polovico antibiotikov, ki so vam bili predpisani, druge polovice pa ne. Zdravstveno stanje bi se vam lahko izboljšalo, vendar na daljši rok to pomeni, da se bo sovražnik v vašem telesu okrepil in postal odpornejši na antibiotike. Ko ga boste naslednjič želeli zatreti, zdravilo ne bo več prijelo. Naš cilj je 70-odstotna precepljenost do konca poletja na ravni EU. Sloveniji gre za zdaj zelo dobro.

DEMOKRACIJA: Kaj pa zdravila proti bolezni, ki jo povzroča virus? Ali smo na to čisto pozabili, vsa svoja prizadevanja in sredstva vlagamo v cepiva?

TOMČEVA: Res se o tem skoraj ne govori. Morda premalo pozornosti posvečamo tudi učinkovitim zdravilom in zdravljenju s krvno plazmo oseb, ki so virus že prebolele. Ne smemo se usmerjati samo v cepiva, ki se sicer zdijo edina rešitev v pandemiji, potrebno je tudi vlaganje v razvoj zdravil, ki so se v času enega leta izkazala za učinkovita. Čeprav o zdravilih ni toliko govora, pa njihov razvoj vseeno poteka.

DEMOKRACIJA: V Evropski uniji je v teh dneh zelo različno stanje glede novih primerov okužbe. A vendar se zdi, da smo še zelo oddaljeni od življenja pred korono. Se tudi vam to zdi?

TOMČEVA: Zdi se, da smo od življenja pred korono res še zelo daleč. Razmere se tudi zelo hitro spreminjajo. Če vzamemo recimo Portugalsko, ki je bila pred nekaj meseci med najboljšimi, je danes v katastrofalnem stanju. Jutri bo na vrsti kakšna druga država ali regija. Povsod obstaja tudi zelo velika bojazen pred novimi sevi, kot so angleški, južnoafriški in brazilski. Zato države sprejemajo čedalje ostrejše ukrepe glede gibanja tako znotraj države kot med državami. Belgija je meje za ne nujna potovanja zaprla do 1. marca. Z utemeljenim razlogom lahko prideš v Bruselj, seveda z negativnim PCR-testom, nato pa moraš kljub negativnemu testu za 7 dni v karanteno in še enkrat na testiranje. Tudi drugje so ukrepi za omejitev širjenja virusa in s tem zmanjšanje pritiska na zdravstvene sisteme kar strogi. Še posebej pomembna se mi zdi omejitev prihodov iz tretjih držav. Zelo težko bomo zmagali, če bo vsak delal po svoje. Potreben je enoten pristop na ravni celotne EU. To bi bilo res najboljše.

DEMOKRACIJA: Kako vidite prihodnost? Je kljub vsem zapletom s cepivi že videti luč na koncu predora?

TOMČEVA: Če v to ne verjamemo, se lahko kar takoj predamo. Nehamo spoštovati ukrepe, se začnemo obnašati, kot da virusa ni, in počakamo, da se zruši zdravstveni sistem in ljudje dobesedno začnejo umirati na cestah. Absolutno ne! Toliko smo že naredili, imamo cepivo, samo še nekaj truda potrebujemo, pa bomo na zeleni veji. To bi bilo res neodgovorno, če bi sedaj popustili, ko smo že tako blizu rešitve.

DEMOKRACIJA: Imamo kakšna zagotovila, da nas jutri ne bo napadel nov virus?

TOMČEVA: Žal ne. Teh zagotovil ni in jih ne more biti. Zgodovina kaže, da na vsake toliko časa svet napadejo različne katastrofe. Od vojn do bolezni. To je naša stalnica. Vendar se vedno, tudi po najtežjih časih stvari spet postavijo v ravnovesje. Do naslednjič. To je naša usoda, naše življenja, ki ga moramo sprejeti. Vendar nikoli, ampak res nikoli ne smemo obupati. Prav v teh dneh Svetovna zdravstvena organizacija začenja svojo preiskavo v Wuhanu in svet nestrpno pričakujemo izsledke. Različne govorice krožijo, upajmo, da bodo imeli možnost preiskati vse dejavnike v zvezi z izbruhom.

DEMOKRACIJA: O tem, kaj sledi, ko bomo premagali virus z zdravstvenega vidika, kakšne bodo posledice za gospodarski in socialni položaj ljudi, se bomo pogovarjali prihodnjič.

TOMČEVA: Posledice bodo ogromne. Veliko podjetij bo moralo zapreti svoja vrata. Ukinjala se bodo delovna mesta. Vendar bodo nastajala tudi nova. Čeprav se sliši malce obrabljeno, ampak prav gotovo drži. V krizi so nekateri tudi zmagovalci. Ko vsi tečejo počasi, bo tisti, ki ima več kondicije, ki je bolje pripravljen, z lahkoto premagal vse. Tudi v tem primeru se bo zgodilo tako. Nekatere države bodo uspešnejše, druge bodo zaostale. Osem svežnjev zakonov, hitro odzivanje vlade, učinkovito delovanje, konkretni ukrepi, vse to je zagotovilo, da bo Slovenija to krizo relativno dobro prenesla. Tudi svetovne in evropske napovedi kažejo, da bomo po gospodarskih kazalnikih boljši od povprečja. In tako kot ste napovedali, o tem pa več prihodnjič.

Biografija

Romana Tomc je poslanka v evropskem parlamentu in članica Evropske ljudske stranke, ki ji pripada SDS. Med letoma 2011 in 2014 je bila poslanka DZ RS in tudi njegova podpredsednica. V evropski parlament je bila prvič izvoljena na volitvah leta 2014, drugič pa leta 2019. Vodi slovensko delegacijo ELS v EP.

 

 

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine