14.7 C
Ljubljana
četrtek, 4 marca, 2021

Podjetji Comland in Rais sta pod ministri stranke SD vsako leto služili milijone

Piše: Sara Rančigaj (Nova24TV)

V javnosti v zadnjih dneh odmeva interpelacija zoper ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja. Predsednik vlade Janez Janša je ob napovedi interpelacije opozoril na preteklo stanje ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in okostnjake, ki bi lahko padli iz omare. Eden takšnih primerov je tudi sklepanje pogodb s podjetjema Comland in Rais, ki sta mimo razpisa leta 2013 prejela 6,4 milijona evrov vreden posel.

Vložene interpelacije se lahko bojijo predvsem v stranki Socialnih demokratov, ki je bila večino časa vodilna v resorju ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V preteklih dvajsetih letih so resor vodili Jožica Puhar, Rina Klinar, Vlado Dimovski, Ivan Svetlik in Anja Kopač Mrak. Dolgoletno obvladovanje ministrstva s strani ene stranke je pustila na resorju posledice v obliki dogovorjenih milijonskih poslov.
V času ministrovanja Anje Kopač Mrak leta 2015 je ministrstvo sklenilo pogodbo s podjetjema Comland in Rais mimo javnega razpisa, navaja Portal pod črto. Omenjena podjetja sta mimo javnega razpisa prejela 6,4 milijona evrov vreden posel vzdrževanja in nadgradnje informacijskega sistema centrov za socialno delo (ISCD2). Kot so poročali jih je Računsko sodišče RS v reviziji aplikacije ISCSD2 v letu 2013 opozorilo, da takšno onemogočanje konkurence pri javnem razpisu krši Zakon o javnih financah in najverjetneje tudi Zakon o javnem naročanju. Denimo Rais je že leta 2013 prek javnega naročila pridobil 2,6 milijona evrov za vzdrževanje ISCSD2 do leta 2015. iz tega je mogoče sklepati, da so vsi posli Raisa z ministrstvom povezani z delom na tej aplikaciji. Vseeno pa je potrebno poudariti, da so pogodbe z IT sektorjem drugačne, saj so le-ti lastniki kode, s katero je mogoče aplikacijo razvijati dalje ali jo dodelati.
Kot je poročal Siol marca leta 2012 je Računsko sodišče RS vzelo pod drobnogled računalniško aplikacijo ISCSD2, ki je povzročala težave z izplačili socialne pomoči. Zaradi nedelovanja aplikacije je namreč prišlo do zamud pri izplačilih pomoči tistim, ki so zanjo zaprosili decembra 2011 in leta 2012. Računalniško aplikacijo sta izdelala podjetje Comland ter konzorcij ISA-IT in Rais, kjer so smatrali, da niso odgovorni za zamude. Kot se je kasneje izvedelo v javnosti je zamudo povzročilo sprejetje interventnega zakona, ki je določal nove pogoje prejemnikom socialnih transferjev. Direktorica podjetja Rais Helena Založnik Legiša je takrat poudarila, da so vse svoje naloge opravili v rokih. Tako po njenem zatrjevanju kot po zatrjevanju ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bil za zamudo kriv interventni zakon, ki je bil sprejet tik pred novim letom, poleg tega pa, kot je povedala Založnik Legiševa, so čakali na podatke o odpovedih varstvenemu dodatku in državni pokojnini. “Pokojninski zavod nam je moral te podatke sporočiti, ker mi ne smemo vsega uvoziti v sistem, da se ne bo pomotoma odločalo o nekom, ki se je pravici odrekel,” je takrat pojasnila.
Kopač Mrakova je junija 2015 ponovno najela usluge podjetja Comland. Mimo javnega razpisa so bili izbrani za triletno vzdrževanje aplikacije Kurir za izplačilo pokojnin in ostalih prejemkov vojnim veteranom, invalidom in žrtvam vojnega nasilja, v vrednosti 1,71 milijona evrov. Kot so takrat povedali vodilni na ministrstvu so bili prisiljeni ponovno izbrati Comland zaradi avtorskih pravic za programsko kodo aplikacije. Le v zvezi z aplikacijo Kurir je od leta 2011 do 2018 podjetje zaslužilo okoli 600 tisoč evrov na leto. Posli Kopač Mrakove pa so se zdeli čudni tudi poslancu SDS Tomažu Liscu, ki je v poslanskem vprašanju opozoril na omenjene posle.
Nekatere avtorske pravice so bile prenesene na MDDSZ – v tem primeru bi po vsej verjetnosti morali objaviti razpis
Portal pod črto je pod drobnogled vzel tudi prvotne pogodbe ministrstva s Comlandom in pogodbe iz leta 2013 pa se je izkazalo, da je Comland vse avtorske pravice za aplikacijo Kurir prenesel na MDDSZ. Ministrstvo je v nadaljevanju za vzdrževanje Kurirja Comlandu plačevalo skoraj stokrat več kot leta 1995. Takrat je namreč, upoštevajoč inflacijo, MDDSZ za enak opis vzdrževalnih del Comlandu plačeval 6700 evrov na leto, leta 2013 pa že več kot 600 tisoč evrov na leto – pri čemer je dopuščati možnost razširjene programske opreme, njenih nadgradenj in vzdrževanja. Comland je na primer zaradi varovanja avtorskih pravic od MDDSZ neposredno pridobivala posle za nadgradnjo aplikacije Kurir, saj podjetje kot razvijalec lastnik programske kode Kurirja in jo lahko nadgradijo le oni, kar pa je v programskih podjetjih popolnoma običajna praksa. Ministrstvo je Comlandu junija 2013 tako neposredno oddalo posel za vzdrževanje aplikacije Kurir v vrednosti dobrega 1,2 milijona evrov. Kasneje je poslovanje ministrstva pod drobnogled vzela policija in KPK.
Po pisanju Dela, je bila sporna tudi dodelitev posla za nadgradnjo aplikacije. “Vedno več je indicev, da aplikacija ni bila dovolj dobro načrtovana, da so jo prepozno sprogramirali in da je pred uporabo niso dovolj testirali,” so bili kritični. Sporna naj bi bila tudi dodelitev posla za nadgradnjo aplikacije, vrednega več kot milijon evrov. Posel sta podjetji Comland in Rais dobili brez javnega razpisa z uradno obrazložitvijo, da imata avtorske pravice nad obstoječo programsko kodo aplikacije ISCSD, a so z ministrstva za delo nato sporočili, da so avtorske pravice v njihovi lasti. Če to drži, so z oddajo posla brez razpisa najverjetneje kršili zakon o javnem naročanju, še dodaja Delo.
Leta 2012 je bilo podjetje Comland sicer vpleteno v afero aplikacije ISARR za potrjevanje zahtevkov za evropska sredstva. Računsko sodišče je novembra 2013 ugotovilo, da je konzorcij, ki ga je vodila družba Ipmit, v njem pa so bila še podjetja Comland, Nova Vizija in Janez Berce, s. p., aplikacijo ISARR programiral na neustrezni tehnologiji in z neprimernimi programskimi rešitvami, kar je povzročilo zastoje pri črpanju evropskih sredstev.
Rais v lasti Helene Založnik Legiša je, sodeč po računovodskih izkazih, lani ustvaril za 1,3 milijona evrov prihodkov, v tem letu pa je iz državne blagajne dobil nakazanih 1,1 milijona evrov. Torej skoraj ves svoj dohodek. Glede na to, da je Rais že leta 2013 prek javnega naročila pridobil 2,6 milijona evrov za vzdrževanje ISCSD2 do leta 2015, lahko sklepamo, da so vsi posli Raisa z ministrstvom povezani z delom na tej aplikaciji. Podjetje Rais je sicer z letošnjim aprilom izgubilo financiranje s strani države. Podobno je od poslov z ministrstvom za delo odvisen Comland v lasti Tomaža Pogačnika. Lani so prihodki podjetja znašali 2,08 milijona evrov, ministrstvo za delo pa je Comlandu nakazalo 1,7 milijona evrov. Comland za razliko od Raisa ministrstvu vzdržuje dve aplikaciji – poleg ISCSD2 še aplikacijo Kurir za izplačila prejemkov vojnim veteranom, žrtvam vojnega nasilja in vojnim invalidom.
Podjetje Rais in Comland z državo sodelujeta vse od leta 2003, še iz časov Ropove vlade. V 17 letih sodelovanja pa je podjetje Comland na račun države zaslužil 29 milijonov, medtem ko je podjetje Rais zaslužilo 19 milijonov evrov.
Dejstvo je, da ko govorimo o kriminalu v javnem sektorju, vedno znova na plan skočijo tudi javna naročila v tem primeru izstopajo predvsem ministri stranke SD. Vsi javni organi bi morali vse nakupe opreme, blaga, storitev, celo gradenj, kupiti prek postopka javnih naročil, ki bi moral vsem podjetjem ali posameznikom dati enake možnosti v tekmi za posel z javnimi organi. Posel pridobi tisti, ki ponudi najugodnejše pogoje: dovolj nizko ceno in dovolj visoko kakovost. Pri razvoju programske opreme sicer gre za nekoliko drugačno področje, saj so podjetja običajno lastniki kode, ki jim omogoča vse nadaljnje razvoje in pri tem ni mogoče izbirati drugega ponudnika. V primeru, da postane ministrstvo lastnik kode, pa lahko v tem primeru za nadaljnji razvoj izbere drugega ponudnika.

Zadnje novice

Sorodne vsebine