-2.4 C
Ljubljana
ponedeljek, 6 februarja, 2023

(VIDEO) Demokracija Magazin Tour: Pogovorni večer z Igorjem Omerzo in Antonom Šturbejem: »Če ne razčistimo za nazaj, gremo težko naprej«

Piše: M. Bo.

Danes je v Kulturnem domu Šmarje pri Jelšah potekal pogovorni večer s predstavitvijo knjige »Velikani slovenske osamosvojitve in Udba«, na kateri je poleg avtorja knjige, Igorja Omerze, sodeloval tudi kandidat za poslanca SDS Anton Šturbej. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja je vodil glavni in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak.

Igor Omerza je raziskovalec udbovskih arhivov in pisatelj, avtor številnih knjig. Sodeloval je v procesih demokratizacije in nato osamosvajana Slovenije, med drugim je bil član vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic. Po svoji dolgi in bogati politični karieri se je umaknil iz javno-političnega življenja in se posvetil raziskovanju in publicistiki. Izdal je številna dela, ki so večinoma močno odmevala v javnosti, med njimi knjigo »Velikani slovenske osamosvojitve in UDBA, s podnaslovom Ciril Žebot – Peter – Prvi del«.

Anton Šturbej, kandidat za poslanca v državnem zboru, prihaja iz Rogatca. Rojen je bil v Žahenbercu, na enem od mnogih žahenberških hribov, ki se imenuje Bukovje oziroma Trške gorce. Po osnovni šoli je nadaljeval šolanje na kovinarski šoli in nato na srednji tehniški šoli. Ker ceni vseživljenjsko izobraževanje, se je ob delu izobraževal in pridobil naziv magister managementa. Zaposlen je bil v Slovenski vojski.

Marsikaj iz prejšnjega sistema se je preneslo v novega

Voditelj pogovora Jože Biščak je za začetek vprašal Antona Šturbeja, kako v njegovih krajih občutijo delo aktualne vlade. »Sprejemale so se pozitivne stvari za vse skupine ljudi,« je odgovoril Šturbej, »Kozjansko ima veliko priložnosti, če bo ta vlada delala naprej«. Posebno pomembni za razvoj turizma in kmetijstva ter celotnega gospodarstva sta cestna in železniška infrastruktura, vlada je med drugim zagotovila nekaj sodobnih vlakov. Za kandidaturo za poslanca se je odločil, ker vidi veliko priložnosti za Kozjansko in Obsotelje – če bo izvoljen, se bo zavzemal za razvoj turizma, kmetijstva, gospodarstva, zdravstva in za vse ljudi, ne glede na njihovo politično prepričanje.

Po osamosvojitvi smo sicer zgradili avtocestni križ, a smo ga preplačali, tako kot še marsikaj drugega, je dejal Biščak, in poudaril, da je to posledica sistema, ki se je razvil v prejšnjem sistemu. Tajna politična policija (v nadaljevanju: Udba) je bila v rokah ozkega vrha partije in ni varovala države, ampak partijo, je dodal Igor Omerza. Slovenska Udba je nastala že 15. avgusta 1941, del Udbovcev pa je uspešno prešel v močno kapitalsko strukturo, o čemer dokumentirano piše Rado Pezdir v svoji knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države«. Z nastopom nove, demokratične vlade, je bilo z Udbo konec, a se je marsikaj preneslo v novi sistem, kar Sloveniji ni v čast, še posebej pa ji je v škodo, je poudaril Omerza in spomnil na pet milijard evrov, ki smo jih porabili za bančno sanacijo.

Sam se je z udbovskimi arhivi začel ukvarjati potem, ko je želel napisati knjigo o Odboru za človekove pravice, ki je nastal ob aferi JBTZ. Ko so se arhivi odprli, je našel tudi udbovski arhiv, kar ga je pritegnilo. Zanimivo, da je del teh arhivov uničen v celoti, del pa je dobro ohranjen – toliko, da je Omerza napisal že 17 knjig. Te se berejo kot kriminalke, a njemu ne gre za to, gre mu za edukativnost. »Če ne razčistimo za nazaj, gremo težko naprej, imamo težave v razvoju,« je dejal. Primer za to je vojna v Ukrajini, ki jo je začel Putin, nekdanji KGB-jevec, torej član nekdanje sovjetske varnostno-obveščevalne službe, po kateri se je zgledovala tudi slovenska Udba.

Spomin na zasliševanje Udbe

Šturbej je delil zgodbo iz svoje mladosti, ko se je kot številni drugi zavzemal za demokratične spremembe. Ko je delal v Železarni Štore, kjer je bil kontrolor, so želeli sodelavcu invalidu omogočiti, da bi lažje delal, zaradi tega pa so ga poklicali na zaslišanje; to je izgledalo tako, da ga v treh urah niso nič vprašali, le nekdo je ves čas nekaj pisal … »S tem so hoteli povedati, naj se ne zavzemamo za neke druge ideologije,« je dejal Šturbej, »dojel sem, da se predstavljajo za nekaj drugega, kot v resnici so.« K temu spoznanju sta prispevala tudi različna literatura in dejstvo, da so sploh po večjih podjetjih potekala zasledovanja, ovajanja in podobno.

Sicer pa je Šturbej danes presenečen in užaloščen nad postopki ruske vojske v Ukrajini, kjer se znaša nad civilnim prebivalstvom, ga pobija, posiljuje … »To ni vojna, to je genocid. Če bi bil jaz ruski general, bi vrnil vse čine,« je dejal.

O tem, da aktualno slovensko vlado opozicija in različni NVO-ji označujejo za fašistično, pa meni, da za to nimajo nobenih argumentov. Vlada je za Slovenijo naredila ogromno, v času covida-19 je sprejela številne koristne ukrepe, »pomembna pa je tudi vzdržljivost, da zdržiš na dolgi rok« – kot so zdržali v Ukrajini, pa so mnogi mislili, da bodo popustili v nekaj dneh.

Operativni in idejni osamosvojitelji

Omerza je med drugim povedal tudi, da ga je »zrevoltiralo«, ko je STA ob smrti Janeza Stanovnika zapisala, da je umrl »predsednik osamosvojitvenega predsedstva«, kar je bilo potem tudi po vseh drugih medijih. Zato je šel raziskovat in nastala je knjiga »Pravi obraz Janeza Stanovnika«. Imeli smo prave osamosvojitelje, operativne, in tudi idejne, je pojasnil. Večina tistih, ki so razvijali idejo o slovenski samostojnosti, je bila v tujini, saj je bilo govorjenje o tem tu zelo nevarno. In te ideje iz tujine so pronicale v Slovenijo. »Ta ideja ni prišla leta 1987 z Novo revijo, zorela je že prej,« je poudaril. »Imeli smo srečo, da se je potem odprlo zgodovinsko okno in da smo imeli ekipo, ki je to izvedla,« je dodal in pripomnil, da vprašanje, kaj bi bilo, če bi bila ta ekipa bolj mlahava in neodločna.

Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine