Piše: M. Bo.
V Knjižnici Domžale je potekal pogovorni večer, na katerem je namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije in TV-voditelj Metod Berlec gostil Rada Pezdirja, avtorja uspešnice »Vzporedni mehanizem globoke države«, domžalskega podžupana in predsednika OO SDS Domžale Tomaža Deželaka ter kandidata za poslanca državnega zbora, Julijo Herle ter Rada Gladka.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala. Med njimi je tudi uspešnica ekonomista Rada Pezdirja »Vzporedni mehanizem globoke države«, v kateri avtor na podlagi arhivskih gradiv opisuje delovanje udbo-partijskega vzporednega ekonomskega sistema, ki je v Sloveniji onemogočil zdravo tranzicijo.
Že prvi udbovski dokumenti so ga osupnili
Metoda Berleca je uvodoma zanimalo, kako in zakaj se je Rado Pezdir lotil raziskovanja, ki je privedlo do knjige »Vzporedni mehanizem globoke države«. »Ker je Slovenija veljala za zgodbo o uspehu, potem pa jo je gospodarska kriza udarila najbolj od vseh primerljivih držav, me je zanimalo, kaj je bil problem v naši tranziciji,« je odgovoril Pezdir in opisal, kako je najprej proučeval omrežja, potem pa ga je pot privedla v Arhiv RS, kjer so od leta 2007 tudi udbovski arhivi. Že prvi dokumenti, ki jih je videl, so ga osupnili. Potem je videl, kako se je vzporedni mehanizem nadgrajeval, bil je dobro strukturiran in tudi dobro skrit ter je našo družbo skoraj pripeljal do bridkega konca. O tem je pisal že Danilo Slivnik in njegova »četica«, ki pa še ni imela dokumentov, zato so jih imeli za nore, je dejal Pezdir in dodal, da so po drugi strani imeli tudi srečo. »Če bi takrat, v času hude privatizacije, imeli dokumente in prekinili te tokove, bi jih pobili,« je slikovito pojasnil.
Pomembna vloga bančnega sistema
Pomembno vlogo v vzporednem mehanizmu je imel bančni sistem. Niko Kavčič je Ljubljansko banko porinil v vzporedni mehanizem, saj je vrh banke sestavljala ekipa iz ekonomskega oddelka Udbe, prav tako so iz Udbe izhajali direktorji podjetij, ki so vstopila v ta sistem. LB je podjetjem dajala posojila za nakup surovin, podjetja pa so jih uvažala preko sistema posredniških podjetij in provizij. Pomembno vlogo so imele tudi podružnice LB v tujini, »ki so imele neverjetno željo po pranju denarja kriminalnih struktur«. Sčasoma je partija ugotovila, da so nekateri udbovci začeli delati za svoj žep, torej krasti, zato so morali oditi, med njimi tudi Kavčič, ki se je potem poskušal prikazati v lepi luči.
Okoli leta 1987 so začeli izvažati kapital, je dejal Pezdir, potem so čistili sledi, okoli leta 1997 pa se je ta kapital kot zasebni kapital zlil v slovensko gospodarstvo, ob tem pa so nekdanji udbovci postali hudi kapitalisti. Na primer Ivan Pušnik, ki je bil v 80-ih letih glavni operativec SDV za nemško govoreče območje, je leta 1992 s svojim ciprskim podjetjem postal soustanovitelj Factor banke, danes pa je pravi oligarh, ki živi in dela v Švici. Ob tem, da sta Activa in Factor banka nastali na podlagi prikritega sodelovanja med Udbo in Mosadom …
Pezdir je opisal tudi afero pranja iranske milijarde v NLB, pri kateri se je izkazalo, kako neučinkovite regulatorje in »retardirano« tožilstvo imamo. Ob zgodovinski ekonomski blokadi Ruske federacije nas lahko resno skrbi, kaj se dogaja po naših bankah, je opozoril.
Je vzporedni mehanizem v zadnjih letih vsaj delno načet?
Julija Herle, kandidatka za poslanko, ki prihaja iz podjetništva, je dejala, da kot ekonomistka dobro razume, o čem piše Pezdir. Aktualna vlada je veliko naredila v tej smeri, je poudarila, in ima tudi za naprej velike načrte na tem področju. Sama zdaj na terenu sliši veliko zgodb starejših ljudi, ki pripovedujejo o uničenih podjetjih in ukradenem premoženju, zanje je to boleče še danes. Kot poslanka si bo prizadevala za enakopravnost in pravičnost, za to, da bo lepo poskrbljeno za starejše, za razcvet malih in srednjih podjetij ter za mlade, ki potrebujejo stanovanja.
Rado Gladek, ki ravno tako prihaja iz podjetništva in kandidira za poslanca, je pa tudi mestni svetnik in podžupan Trzina, je delo vlade ocenil kot odlično. Ko je začela z delom, smo bili zaradi epidemije vsi v nekem šoku in strahu, je dejal, a je vlada zelo smelo nastopila in razumela, da lahko delimo le, če najprej ustvarimo. In je pomagala, da smo lahko ustvarjali, kar se kaže v rezultatih, na primer v rekordno nizki brezposelnosti. Najpomembnejša naloga nove vlade oziroma mandata bi po Gladkovem mnenju morala biti ureditev razmer v zdravstvu. Sebe vidi kot poslanca, ki pozna potrebe lokalnega okolja in le-tega zna tudi dobro zagovarjati.
Podžupan Domžal Tomaž Deželak, ki je predlagal oba kandidata, je prepričan, da sta oba odlična.
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
