Piše: M. Bo.
Danes je v Knjigarni in knjižnici na Linhartovi 13 v Ljubljani potekala predstavitev knjige »Posmrtno poročilo – kulturne raziskave iz postmoderne« avtorja Tomislava Sunića. Pogovor v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova Obzorja je vodil publicist Igor Kernel.
Dr. Tomislav Sunić je hrvaški upokojeni univerzitetni profesor, diplomat, esejist in eden vidnejših predstavnikov miselne šole »nove desnice«. Rojen je bil leta 1953 v Zagrebu. V letih 1983–1992 je kot politični begunec živel v ZDA, tam doktoriral iz politologije, kasneje pa je predaval na Univerzi Santa Barbara v Kaliforniji. Je avtor več knjig, esejev in drugih prispevkov v angleščini, francoščini, nemščini in hrvaščini. Lani je pri Založbi Nova obzorja izšel slovenski prevod njegove knjige »Postmortem Report« (»Posmrtno poročilo – kulturne raziskave iz postmoderne«), ki jo je v slovenščino prevedel Primož Kuštrin. Gre za zbirko akademskih esejev, ki jih je Sunić objavil v ZDA konec 80. in v začetku 90. let, preden se je vrnil na Hrvaško.
Izrinjena konservativna misel
Pogovornega večera se je udeležil tudi prevajalec Primož Kuštrin, ki je uvodoma spregovoril nekaj besed in med drugim orisal svojo izkušnjo izpred nekaj let, ko je prevedel knjigo »Manifest za evropski preporod« francoskega filozofa Alaina de Benoista; že dogovorjeno predstavitev knjige so v Knjižnici Otona Župančiča tik pred zdajci odpovedali, sledil je javni linč … Neliberalni misleci danes očitno nimajo pravice do javnega nastopanja, je dejal Kuštrin.
Tomislav Sunić je najprej pojasnil, da so s pojmom »nova desnica« francoski mediji poimenovali Alaina de Benoista in njegov krog intelektualcev v 70-ih letih prejšnjega stoletja in da takrat ta izraz ni imel pejorativne note. Omenjeni intelektualci so želeli obuditi konservativno misel, ki je bila po drugi svetovni vojni nekako izrinjena iz javnega življenja, in ustvariti protiutež obstoječi levi neomarksistični hegemoniji. »Naša težnja je, da ljudje spoznajo ta ogromen korpus misli,« je dejal Sunić. Opozoril je, da ta »nova desnica« ni isto kot kar predstavljajo današnji neokonservativci v ZDA ali kar je predstavljala Weimarska Nemčija.
O dekadenci in kulturnem pesimizmu
Na splošno se Sunić veliko poglablja v različna poimenovanja oziroma pojme, od kod prihajajo in kaj v resnici pomenijo. V svoji knjigi med drugim piše o dekadenci, ki je izraz, ki ga levičarji, LGBT-aktivisti in podobni ne uporabljajo, saj njim v resnici to pomeni svobodo izražanja. Toda Sunić pravi, da liberalizem, svobodni trg in kapitalizem sami po sebi vodijo k dekadenci, saj ustvarjajo nepotrebne apetite. V zadnjem času se veliko ukvarja s starim Rimom, kako se je razvijal in propadel, in kot pravi, vidi veliko podobnosti z današnjim časom. »Moj koncept oziroma tudi koncept nove desnice je tragične narave, temu rečejo kulturni pesimizem,« je dejal. Ne strinja se namreč s tistimi, ki verjamejo v »progres«. »Stalno misliti, da nam bo vedno bolje, da ne bo več vojn in podobno – poglejte, kaj se dogaja danes,« je omenil vojno v Ukrajini.
O človekovih pravicah in multikulturalizmu
Beseda je tekla tudi o »človekovih pravicah«, ki se po svetu zelo razlikujejo. »To je prazna beseda, floskula,« meni Sunić, ki postane previden, ko mu kdo začne govoriti o demokraciji in človekovih pravicah. »Danes vsak pravi, da je demokrat, a med Severno Korejo in Nemčijo je vendarle neka razlika,« je ponazoril.
»Multikulturalizem« je po Sunićevih besedah evfemizem za multirasno družbo, namesto o »migracijah« pa se zlasti v ZDA raje pogovarjajo o »prebivalstvu«. Multikulturalizem je lahko dober ali slab, odvisno od našega vrednotnega sistema. A tudi Angela Merkel je že pred leti ugotovila, da multikulti ne deluje. Ustvarja namreč ekonomske borbe in etnične spopade, kar smo ne nazadnje videli na območju nekdanje Jugoslavije, Sunić pa opozarja tudi na spopade v Južni Afriki, o katerih se pravzaprav sploh ne govori: pri njih ne gre za spopade med belci in črnci, pač pa med različnimi črnskimi nacijami. Tako kot je v ZDA veliko rasizma Američanov azijskega porekla do Afroameričanov …
»Moramo biti kritični, znebiti se moramo kompleksa krivde in nenehnega opravičevanja,« je med drugim dejal Sunić in svetoval, naj veliko beremo in razmišljamo.
Posnetek pogovora si lahko ogledate spodaj:
