Piše P.J.
V naši knjigarni in knjižnici na Linhartovi 13 v Ljubljani je danes potekal pogovorni večer, na katerem je namestnik glavnega in odgovornega urednika Demokracije Metod Berlec gostil dolgoletno novinarko in publicistko Zlato Krašovec in njenega sina akademskega kiparja, slikarja in ilustratorja Lana Seuška.
Gre za dogodek v okviru Demokracija Magazin Toura oziroma Vseslovenske turneje Založbe Nova obzorja, na kateri ta v različnih slovenskih krajih prireja pogovore z avtorji knjig, ki jih je nedavno izdala. Med njimi je tudi knjigo Pratika za resne/besne oziroma Pratika 2022.
Novinarska pot Zlate Krašovec
Zlata Krašovec je najprej predstavila svojo novinarsko pot. »Kar mi je v novinarstvu zanimivo, je to, da se vedno odpirajo nova vprašanja, nova področja.«
Če strnemo. Zlata Krašovec se je rodila leta 1951 v Celju. Po maturi se je vpisala na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani. V čas študija sega tudi njeno prijateljevanje in sodelovanje z Vinkom Vasletom, ki traja še danes. Kot sama pravi je bilo že takrat zasajeno tudi prvo seme Pratike, o kateri bo danes spregovorila. Po diplomi iz sociologije je bila kratek čas (11 mesecev) zaposlena na republiškem svetu zveze sindikatov. Sledila so štiri leta poučevanja na elektrotehniški šoli v Ljubljani. Nazadnje si je le priznala, da je njen pravi poklic novinarstvo. In se zaposlila na Kmečkem glasu, kjer je bil – kakšno naključje – Vinko Vasle glavni urednik. Poleg pisanja za Kmečki glas, kjer je ostala do upokojitve je bila redna sodelavka tednika Pavliha.
»Nezaslišano je, da se danes govori o pritiskih na novinarje,« je poudarila Zlata Krašovec.
Od prve številke je sodelovala v reviji Mag, pri njenem nasledniku, tedniku Reporter, pa vse dokler njegova uredniška politika ni zajadrala v njej povsem tuje vode. Pisala je tudi za tednik Družina in njegovo mesečno prilogo Slovenski čas. Več let je bila sodelavka in urednica koprskega studia Radia Ognjišče. Še ne tako daleč nazaj pa je bila kolumnistka revije Demokracija.
Na pobudo skupine alternativnih novinarjev je leta 1984 sestavila odprto pismo slovenskih novinarjev, v katerem so podpisniki opozarjali na problem svobode tiska. V času Slovenske pomladi je z družino že živela v Kopru in se skupaj s soprogom angažirala, da je pomladni veter zavel tudi na Slovensko Obalo.
Napisala je dve knjigi za otroke Fant, Dečko in Pobič ter Jurijeva angela, ki sta izšli pri založbi Družina.
Umetniška pot Lana Seuška
Svojo umetniško pot je predstavil tudi Lan Seušek: »Umetnost sem srkal že kot majhen, z materinim mlekom.«
Spomnimo. Lan Seušek se je rodil leta 1987 v Ljubljani, osnovno šolo je obiskoval v Kopru, kjer je že kot otrok zahajal v kiparsko delavnico, ki jo je vodil akademski kipar Sašo Stevovič. Po končani škofijski gimnaziji v Vipavi se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Akademijo je uspešno zaključil s predlogo upodobitve Marijinega vnebovzetja na pročelju koprske stolnice. Je tudi dobitnik študentske Prešernove nagrade za skupinski projekt Čakajoči.
Lan Seušek je upodobil že kar nekaj pomembnih mož, tako je upodobil Janeza Evangelista Kreka, Matija Slaviča za Teološko fakulteto, Franca Hladnika za Ljubljanski botanični vrt, v baziliki na Sveti Gori pa sta postavljena njegova portreta škofa Metoda Piriha in škofijskega upravitelja Mihaela Toroša.
Za cerkev Janeza Krstnika v Predloki je izdelal kamnit relief Razodetje na gori, ter stekleno poslikavo Rojstvo Janeza Krstnika. V cerkvi Svete Ane v Kopru je naredil dve poslikavi za spovednici: Te ni nihče obsodil in Izgubljena ovca.
V kiparski delavnici Lana Seuška, kjerkoli že si jo uspe urediti, vedno kaj nastaja. Zelo pogosto najde motive v Svetem pismu, drugič spet se posveti portretiranju.
Lan Seušek se ukvarja tudi z ilustracijami knjig. Med drugim je poskrbel za ilustracije Jezičnica, ki je izšla pri založbi filozofske fakultete ter seveda za karikature obeh naših Pratik. Poleg svojega ustvarjanja Lan Seušek opravlja delo kustosa v galeriji Fortunata Berganta, ki se nahaja v prostorih založniškega podjetja Nova Obzorja, ki med drugim izdaja tudi revijo Demokracija.
O pratikah: Bistvo satire je to, da je v njej vedno zrno resnice
Lanska Pratika (Pratika za resne/desne) ima na naslovnici karikaturo oddaje Tarča, saj je ta oddaja že takrat vzbujala nezaupanje. Prva pratika treh avtorjev (Vinko Vasle, Zlata Krašovec, Lan Seušek) je nastala v štirih tednih in je izšla z malo zamude. V letošnjo Pratika za resne/besne oziroma Pratika 2022 je bilo vključenih več ljudi, več 100 avtorjev je pri njej sodelovalo. Vanjo so vključili zanimive zapise s Twitterja z naslovom Najboljši tviti s kleti. »Bistvo satire je to, da je v njej vedno zrno resnice,« je poudarila Zlata Krašovec. (Pratiko lahko naročite tukaj!)
Gosta sta primerjala razumevanje satire pred desetletji in danes. »Današnje razmere niso naklonjene satiri,« je prepričana Krašovčeva. »Danes vidimo, da lahko napišemo vse, a se to zgubi v množici potvorb.« S tem se je strinjal tudi Seušek, ki je prepričan, da je zato danes potreba po satiri toliko večja. Seušek je še povedal, da je beseda linearna in jo poznamo v celoti šele, ko je dokončno napisana. Slika pove direktno. Je drug način govorice, se kaže na drugačen način.
O simbolih in predvolilnem času: Mi se čudimo normalnosti. Nismo navajeni normalnosti.
Gosta sta nekaj besed namenila tudi pomenu simbolov v družbi. Seušek je spomnil, da je prav danes praznik slovenske zastave. »Pomembno je, kako se mi s slovensko zastavo poistovetimo.« Sama beseda simbol, tako Seušek, prihaja iz grščine: »Ko sta dva prijatelja šla narazen, sta ob slovesu prelomila kos posode, in ta dva koščka sta edina pasala skupaj.« Seušek je prepričan, da slovenska zastava simbolizira ne samo kulturnike, ampak tudi ljudi, ki predstavljajo slovenstvo in Slovence, ki bodo šele prišli.
Krašovčeva je ob tem spomnila, da je bil umik slovenske zastave pred našim veleposlaništvom v Ukrajini zaradi varnostnih razlogov, ker je preveč podobna ruski. Zdi se ji, da je bil čas, kakšna bo slovenska zastava, zamujen.
Gosta sta pokomentirala, kako doživljata predvolilni čas ter dve leti vladanja desno sredinske vlade. »Mi se čudimo normalnosti. Nismo navajeni normalnosti,« je prepričan Seušek. Krašovčeva ni imela kaj dodati k sinovim besedam, je pa zato pokazala karikaturo, ki ponazarja Janševo »diktaturo«, ki je povezovalna in resnično diktaturo KUL, ki je nevarna. »K slednji bi bilo danes potrebno narisati še Goloba.«
Seušek je končal pogovor z mislijo: »Če so moji straši šli na volitve za plebiscit, moramo danes na volitve, da bomo šli naprej po poti demokracije.« Krašovčeva pa k temu dodala: »Na vsake volitve moramo iti, te pa so izredno pomembne, saj se bo odločalo, po kakšni poti bomo šli.« Poudarila je še pomen mladih, saj so po njenem mnenju prav mladi tisti, ki morajo potegniti Slovenijo naprej v demokracijo.
Celoten pogovor si lahko ogledate spodaj:
