Avtor: Vida Kocjan
Vsi ključni dogodki za državljane in državo Slovenijo so se zgodili v času, ko je vlado vodila desnica. Tudi v krizah je državo in državljane reševala desnica. Celo takrat, ko ni bila na oblasti, je desnica s svojo konstruktivno držo pomagala, kolikor je le mogla, tako je tudi danes. Levica pa je vedno nagajala in rušila. Pri tem jim izdatno pomagajo tako večina na Ustavnem sodišču RS kot Informacijski pooblaščenec RS. Po potrebi je vključi še Varuh človekovih pravic RS.
Državo ta čas pestijo velike težave, povezane z obsežnimi poplavami in s proženjem plazov na območju približno četrtine slovenskega ozemlja. Začelo se je v noči na 4. avgust 2023. Vodna ujma in plazovi razmočene zemljine so najbolj prizadeli Savinjsko-šaleško regijo, Koroško, Gorenjsko in osrednjo Slovenijo, vključno z delom ljubljanskega območja. Poplave so bile tudi v Posavski regiji, vendar večje škode tam na srečo ni bilo. Prvi je na pomoč na ogrožena območja pohitel Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke (SDS), dvakratni predsednik slovenske vlade in dvakratni predsedujoči Svetu EU. Janša je tudi prvi od politikov poklical župane slovenskih občin, se pozanimal, kakšno je stanje v njihovih občinah in jih poprosil za pomoč bolj prizadetim. SDS je ta čas opozicijska stranka, a v drugih političnih strankah so bili tedaj na dopustu. Predsednik vlade Robert Golob je bil v Grčiji in po navedbah poznavalcev sprva dopusta ni želel prekiniti. K temu so ga primorali in ga nato s posebnim letalom zasebne letalske družbe pripeljali v Slovenijo. Na prvi novinarski konferenci je bil izredno nejevoljen. Janša pa je v tem času že organiziral pomoč, delovnih akcij se je udeleževal vse naslednje dni. Sporočal je tudi, da bodo v SDS pomagali, dokler bo treba. Družbena omrežja so tako polna posnetkov, fotografij in sporočil članov SDS o pomoči sodržavljanom. Nekaterim je ujma odnesla vse, uničila je ceste in mostove.
SDS takoj priskočila na pomoč
Ko je Robert Golob ugotovil, kako velika naravna nesreča je doletela Slovenijo, je sklical Svet za nacionalno varnost, kamor je povabil tudi prvaka opozicije. Janša je bil na seji zelo konstruktiven. Po seji je dejal, da je SDS koaliciji predlagala več ukrepov, ta pa jih je večino tudi sprejela. Neposredno po seji sveta pa je Janša odhitel na pomoč v Zgornjo Savinjsko dolino in se pridružil skupini poslancev SDS. Ko so fotografije zakrožile po spletu, pa je bil deležen norčevanja vidnih posameznikov iz levice, med njimi novinarke in predsednice Društva novinarjev Slovenije Petre Lesjak Tušek, ki prihaja iz Črne na Koroškem, to je v ujmi izredno prizadete občine, ki je bila od sveta odrezana več dni. Norčevali so se, da so Janšo na terenu »polili z vedrom blata«, nato so ga fotografirali. Seveda je šlo pri tem za podlo manipulacijo. V naslednjih dneh so utihnili, opravičili se niso. Čez nekaj dni so v državnem zboru sprejemali spremembe zakona o odpravi posledic naravnih nesreč po ujmi. Poslanci SDS so spremembe brez odlašanja podprli; poudarili so sicer, da te niso optimalne in da vlada ni upoštevala vseh njihovih predlogov, da pa ne želijo škoditi državljanom. Boljše nekaj kot nič, dopolnitve ukrepov so še vedno mogoče. Prejšnji petek, 18. avgusta, se je Janša udeležil srečanja predsednikov parlamentarnih strank. Po srečanju pa je dejal, da so v SDS pripravili vrsto priporočil in predlogov, Robertu Golobu so jih predal 44. Golob, ki je pred tem politiko SDS in njenega predsednika zmerjal s »fašisti«, je obmolknil. Edini od predsednikov vladnih strank, ki se je obregnil ob SDS in Janšo, je bil Luka Mesec iz skrajno levičarske Levice (tudi podpredsednik vlade). Najprej je pozdravil konstruktivnost SDS, nato pa pljunil po opozicijski SDS in Janši. Na očitke, da v času covida-19 takratna opozicija, katere del so bile stranke KUL (zdajšnje vladne stranke poleg Gibanja Svoboda) ni bila tako konstruktivna, je Mesec odgovoril, da so bili v začetku zelo konstruktivni, ko pa se je začelo dogajati tudi »marsikaj, kar se ne bi smelo«, naj bi bila takratna opozicija postala bistveno ostrejša. Ob tem je omenil napade na medije, svobodo in ustavne pravice, ki da jih je opozicija branila. Mesec seveda ni bil iskren. Napadi vodilnih politikov iz vrst KUL so se vrstili že od začetka covida.
KUL umazana politična opozicija
Politiki iz vrst nekdanjih strank SD, LMŠ, SAB in Levica (združeni v KUL) so bili v času največje zdravstvene krize v samostojni Sloveniji (covid-19) izredno dejavni pri rušenju vseh ukrepov, ki jih je sprejela takratna vlada pod vodstvom Janeza Janše. Šlo je za obdobje od 2020 do aprila 2022. Spodbujali so bicikliranje in se ga udeleževali pod vodstvom Jaše Jenulla. Nika Kovač in Glas ljudstva, prav tako njihov »produkt«, so prišli malo kasneje. Kulovcem, kot smo jih poimenovali, so pomagali tudi na Ustavnem sodišču RS, informacijska pooblaščenka in s svojimi t. i. pravnimi mnenji celo zdajšnja predsednica države Nataša Pirc Musar. Vse to jim je bila vstopnica za prevzem oblasti, kar se je zgodilo v letu 2022.
Janša in SDS zdaj povsem drugače; Slovenijo reševali že prej
Razlike med delovanjem levičarskih strank, tudi skrajnih, in tem, kar se zdaj dogaja, so očitne. Kulovci so rušili, Janša s svojo SDS gradi. Tako je bilo prej in tako je zdaj. To kažejo dejstva. Ni pa to prvič.
Slovenska desnica je Slovenijo reševala že v letih 2012 in 2013. V začetku leta 2012 je vlado prevzel Janez Janša, država je bila v veliki finančni krizi. Takratna leva vlada pod vodstvom socialdemokracije (SD kot ponosnimi nasledniki komunistične partije, Zares in Erjavčev DeSUS) je državo v vsega treh letih potisnila v globoko krizo. Na svetovni ravni se je kriza začela leta 2008, takrat odhajajoča Janševa vlada pa je za naslednjo vladno koalicijo pripravila okoli 65 ukrepov, s katerimi bi Slovenijo lahko obvarovali. V SD, Golobičevem Zaresu in drugih vladnih strankah so se temu smejali. Pol leta po prevzemu oblasti, to je bilo po septembru 2008, so veseljačili in proslavljali volilni uspeh. Slednji je temeljil na volilni prevari, imenovani Patria. Ko so se ponosni nasledniki komunistične partije spomladi 2009 zavedeli, v kakšno krizo so privedli Slovenijo, pa je bilo že za marsikaj prepozno. Država je tonila. Vlada je leta 2011 padla, bile so volitve, s svojo stranko je zmagal ljubljanski šerif Zoran Janković, ki pa v državnem zboru ni zbral 46 glasov, potrebnih za sestavo vlade. V začetku leta 2012 je vlado prevzel Janez Janša. Takratna opozicija pa se je postavila na okope. Zaradi razsutih javnih financ je bila takratna Janševa vlada primorana sprejeti zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF). S tem so omejili neobrzdano rast javnih izdatkov. Med drugim so omejili rast plač v javnem sektorju in zneskovno privilegirane pokojnine, za katere niso bili vplačani ustrezni prispevki. Kaj hujšega! Levičarske stranke so Janševi vladi napovedali »vojno«. Vlado so nato zrušili, novo je marca 2013 prevzela Alenka Bratušek, ki je državo popeljala na pot 10- milijardne nove zadolžitve v vsega dveh letih (2013 in 2014). Reševala je tajkune in banke, državo pa pognala na rob nove krize. Za svoje delo je bila bogato nagrajena; v politiki je še danes, četudi nazadnje ni bila izvoljena na volitvah.
Obdobje 2004–2008 pot uspeha
Vlada v letih 2012 in 2013 je bila druga Janševa vlada. Prvo je vodil v letih od 2004 do 2008. To so bila tudi leta blaginje in velike gospodarske rasti. Finančni minister je bil Andrej Bajuk. Slovenija je leta 2007 prvič poslovala z uravnoteženimi javnimi financami oziroma celo z manjšim javnofinančnim presežkom. Rast zadolženosti se je zmanjševala, v štirih letih je bila minimalna. Slovenija je izpolnjevala pogoje za prevzem evropske skupne valute in s tem za vstop v skupino članic evroobmočja. Slovenija je že novembra 2005 izpolnila vsa maastrichtska merila, v letu 2006 sta nato vlada pod vodstvom Janeza Janše in Banka Slovenije Evropsko komisijo in Evropsko centralno banko zaprosili za oceno pripravljenosti države za vstop v evrsko območje. Slovenija je s 1. januarjem 2007 postala prva nova članica EU, ki je uvedla evro. V EU je Slovenija vstopila leta 2000. Članica Nata pa je postala 29. marca 2004.
Levičarske skupine oziroma vzporedni mehanizem ali globoko državo, kakorkoli to imenujemo, je to motilo. Pripravili so veliki pok iz Finske, kakor je napovedal njihov mag Milan Kučan. Zgodilo se je tik pred volitvami 2008, politično-pravosodni konstrukt Patria se je nato vlekel še leta.
Osamosvojitev in Demos
Če gremo še nazaj k začetkom slovenske države. Slovenska desnica je zaslužna tudi za osamosvojitev. Na to pot nas je popeljala koalicija demokratično izvoljenih strank, imenovana Demos (Demokratična opozicija Slovenije). To je bila koalicija demokratično izvoljenih strank, ki so nastale v letih 1989 do 1990. Leta 1990 so se združile Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenska kmečka zveza, Slovenska obrtniška stranka in Zeleni Slovenije. Njihov cilj je bil sprememba političnega sistema. Na prvih večstrankarskih volitvah po letu 1945, 8. aprila 1990, je Demos zmagal, prejel je 54,8 odstotka glasov. V Slovenijo se je vrnil dr. Jože Pučnik, prvo Demosovo vlado je vodil Lojze Peterle, takratni predsednik SKD. Preostale najpomembnejše funkcije pa so zasedli France Bučar, predsednik parlamenta, Janez Janša je postal obrambni minister, Igor Bavčar notranji in Dimitrij Rupel zunanji minister. Demos je izpeljal tudi osamosvojitev države. Vojna za Slovenijo je bila konec junija in v začetku julija 1991, nato je bilo treba doseči še priznanja tujih držav. Ponosni nasledniki zveze komunistov niso mirovali. Zadnji njihov predsednik Milan Kučan je tudi javno oznanil, da samostojna Slovenija »ni njegova intimna opcija«. Slednje je ponovil in priznal tudi v poznejših letih. Demosova vlada je nato zaradi nesporazumov v koaliciji Demos padla aprila 1992. Novo vlado je sestavil predsednik LDS Janez Drnovšek. Levičarji so vodili celoten proces lastninskega preoblikovanja in privatizacijo nekdanjega družbenega premoženja, kjer je na račune v tujino (večinoma neznano kam) poniknilo na stotine milijonov takratnih slovenskih tolarjev. Da ne bi ugotovili, kdo je oškodoval podjetja in državljane, so v času vlade LDS leta 1996 ukinili še Službo družbenega knjigovodstva (SDK), takratna direktorica Romana Logar je bila namreč neusmiljena, zato jo je bilo treba ustaviti. To jim je uspelo, v tujino odpeljani (nekoč skupni) denar pa se menda v Slovenijo po različnih kanalih vrača še danes.
Evropska sredstva
Ob vsem tem so desne vlade Sloveniji v času po vstopu v EU s pogajanji pridobile tudi več milijard evrov evropskih sredstev. Delno o tem pišemo na naslednjih straneh Demokracije. Prvič je Slovenija v sistem pomoči vstopila v letu 2007 in tako je še danes. Vsa pogajanja za vse finančne perspektive so vodile vlade pod vodstvom Janeza Janše. Nazadnje je leta 2020 Sloveniji v Bruslju pridobil več kot 10 milijard evrov. Dejstvo pa je, da leve vlade tega denarja niso sposobne pripeljati v Slovenijo. Vsa črpanja evropskih sredstev so bila najvišja prav v času Janševih vlad.
