Piše: Sara Kovač (Nova 24TV)
Potem ko smo prejšnji konec tedna odšli na lokalne volitve, kjer smo v kar 212 občinah odločali o tem, kdo bo prevzel krmilo nad vodenjem, je v 47 občinah še naprej nejasno, kdo bo tisti, ki bo zasedel županski stolček. Nobenemu od kandidatov namreč ni uspelo dobiti potrebne večine glasov. Kar v polovici mestnih občin (6) bodo tako morali počakati na zmagovalca volitev. Čeprav je predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pred prvim krogom lokalnih volitev napovedal pravcati pohod po lokalni samoupravi, mu je uspela izvolitev le ene županje, njegovo gibanje pa ni bilo vodilno niti po številu izvoljenih svetnikov v občinske in mestne svete.
Sodeč po preštetih glasovih v prvem krogu lokalnih volitev smo lahko videli, da je bilo največ županov izvoljenih iz vrst konservativnih strank. Če si pogledamo pobližje statistiko, dostopno na strani Državne volilne komisije (DVK), lahko vidimo, da je bilo po strankah glede na predlagane župane največ izvoljenih županov zunajparlamentarne stranke SLS. Vsaka z 11 izvoljenimi župani sledita stranki SDS in NSi. Izvoljenih je bilo 10 županov stranke SD, pri vodilni stranki Gibanju Svoboda pa je bil izvoljena le ena županja. Parlamentarni stranki Levica pa ni uspela izvolitev niti ene županje ali župana.
Po predlagateljstvu oziroma sopredlagateljstvu je stranka SLS dobila župane v 16 občinah, s podporo stranke SDS pa je bilo v prvem krogu izvoljenih kar 53 županskih kandidatov. Ker je največji opozicijski stranki SDS uspela izvolitev največjega števila svetnikov v občinskih in mestnih svetih, predsednik stranke Janez Janša ni skrival svojega zadovoljstva nad izkupičkom lokalnih volitev. Pri stranki NSi so bili ravno tako več kot zadovoljni z izidom volitev, saj so uspeli povečati tako število županov kot svetnikov. S podporo NSi je tokrat kandidiralo 39 županskih kandidatk in kandidatov, tokrat pa je bilo izvoljenih 16 županj in županov. Uspeh konservativnih strank seveda ni bil po volji vladajočim, ki so bili navkljub slabemu skupnemu izkupičku zadovoljni. Dajali so vtis, kot da so nekakšni zmagovalci. Ravnali so torej praktično podobno kot po porazu v prvem krogu predsedniških volitev.
V drugem krogu bo županski stolček zasedlo še 47 zmagovitih kandidatov
Dejstvo je, da bodo v drugem krogu volivke in volivci po podatkih DVK-ja županjo oziroma župana izbirali v naslednjih občinah: Bled, Brda, Brežice, Celje, Cerkno), Destrnik, Divača, Dolenjske Toplice), Dornava, Dravograd, Gorišnica, Gornja Radgona, Ig, Ilirska Bistrica, Izola), (Jesenice, (Kanal ob Soči, Komenda, -Kostanjevica na Krki-, -Kostel-, Kranj), -Kranjska Gora-, -Krško-, Laško-, Lendava), -Logatec-, Maribor-, Mengeš-, -Mežica-, -Mokronog-Trebelno-, Moravče), Murska Sobota), (Nova Gorica-, -Piran-, Puconci), -Rogašovci-, -Sežana-, -Središče ob Dravi-, Sveti Jurij ob Ščavnici-, Tolmin), -Trebnje-, -Velike Lašče-, -Veržej-, -Škofljica-, Šmartno ob Paki-, Šmartno pri Litiji– in Žiri–.
V drugi krog županskih volitev, ki bodo potekale 4. decembra, so se uvrstili naslednji kandidati, ki uživajo podporo stranke SDS: Ivo Bajc – Kranj (1), Peter Rosenstein – Šmartno ob Paki (2), Andrej Vrzel – Sveti Jurij ob Ščavnici (3), Janez Magyar – Lendava (4), Matej Zorko – Dornava (5), Vlasta Tetičkovič Toplak – Destrnik (6), Oton Bratuž – Tolmin (7), Andrej Mešič – Murska Sobota (8), Ivan Molan – Brežice (9), Štefan Bogataj – Žiri (10). Potem ko je po predlagateljstvu oziroma sopredlagateljstvu stranka SLS dobila župane v 16 občinah, se je v drugi krog volitev, ki bo 4. decembra, uvrstilo 9 kandidatov iz občin: Destrnik, Gorišnica, Ig, Kranj, Laško, Mengeš, Moravče, Puconci, Šmartno pri Litiji.
Foto: STA
Dva konservativna kandidata sta izgubila boj za mišjo dlako (en glas)
V dveh občinah je šlo res na tesno, saj je razliko predstavljal en samcat glas. Gre za občini Šmartno pri Litiji in Žiri. Blaž Izlakar, ki kandidira za županski stolček v Šmartnem pri Litiji s podporo volivcev, je dobil 756 glasov, Rajko Meserko iz SLS pa 755. V Žireh je Štefan Bogataj (kandidat SDS in NSi) dobil 1166 glasov, Franc Kranjc (kandidiral s podporo skupine volivcev) pa 1165.
V Brežicah se bosta za županski stolček pomerila neodvisni kandidat in aktualni župan Ivan Molan, ki uživa podporo SDS, in nekdanji predsednik Državnega zbora RS Igor Zorčič, ki kandidira na Listi Igorja Zorčiča in Sonce. V Destrniku se bosta za naslednika nekdanjega poslanca Franca Pukšiča pomerila kandidatka SDS in SLS Vlasta Tetičkovič Toplak in Branko Horvat iz Liste za Urban. Za mesto župana Kranja se bosta pomerila dosedanji župan Matjaž Rakovec iz vrst SD in skupni kandidat strank SDS, NSi, SLS in Zelenih Slovenije Ivo Bajc. V občini Gorišnica se bosta za mesto župana potegovala Jožef Petek (kandidat stranke SLS) in Borut Kolar (Bernardka Kolar in skupina volivcev).
V Občini Ig se bosta pomerila Zlatko Usenik (Lista Zlatka Usenika za napredek Občine Ig) in Anton Modic iz stranke SLS (uživa podporo strank SDS in NSi). V Laškem sta se v drugi krog uvrstila Marko Šantej (Enej Kirn in skupina volivcev –Mlada moč Občine Laško) in Franc Zdolšek (SLS). V Lendavi sta se v drugi krog lokalnih volitev uvrstila poslanec SDS Janez Magyar (uživa tudi podporo NSi) in Ivan Koncut (stranka SD), v Mariboru dosedanji župan Aleksander Saša Arsenovič (Andrej Brvar in skupina volivcev) in nekdanji mariborski župan Franc Kangler (Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka Slovenije) in v Mengšu Bogo Ropotar (Jurij Jerič in skupina volilcev) in Franc Hribar (stranka SLS).
V Občini Moravče se bosta pomerila Milan Balažic (stranka SLS) in Martin Rebolj (stranka SD), v Občini Murska Sobota Andrej Mešič (stranka SDS) in Damjan Anželj (SD), v Občini Puconci Uroš Kamenšek (SLS) in Branko Ritlop (SD). V Občini Sveti Jurij ob Ščavnici kandidirata Andrej Vrzel (Simon Černel in skupina volivcev), ki uživa podporo stranke SDS in Anton Slana (Rok Korošak in skupina volivcev). Za županski stolček v Tolminu se potegujeta Oton Bratuž (SDS) in Alen Červ (SD), za županski stolček v Občini Šmartno ob Paki pa Peter Rosenstein (SDS) in Janko Kopušar (Zdravko Ramšak in skupina volivcev), za županski stolček v Občini Dornava pa Matej Zorko (SDS) in Rajko Janžekovič (Dominik Janžekovič in skupina volivcev).
Gibanje Svoboda ima v drugem krogu le tri kandidate
V Kanalu ob Soči se obeta pester boj med kandidatoma, potem ko je bilo med njima le 50 glasov razlike. Volivke in volivci bodo tako odločali, ali bo vodenje občine nadaljevala aktualna županja iz vrst SD Tina Gerbec (podpira jo tudi DeSUS) ali nestrankarski kandidat Miha Stegel. V Cerknem se bosta za glasove volivk in volivcev pomerila dosedanji župan Gašper Uršič (kandidiral na Listi Smo taki, kot smo) in kandidatka Gibanja Svoboda Urška Lahajnar Ubajiogu. Dosedanji župan Občine Dolenjske Toplice Franc Vovk (kandidiral s podpisi volivk in volivcev) se bo moral pomeriti s kandidatko stranke SD Mojco Šenica. V Izoli se bosta za mesto župana potegovala kandidat Gibanja Svoboda Milan Bogatič in aktualni župan Danilo Markočič (Izolska županova lista). Za župana Jesenic se s podporo stranke SD podaja Peter Bohinec, njegov protikandidat pa je Blaž Račič (Zoran Račič in skupina volivcev “Županova lista za naše Jesenice”. V Novi Gorici se v boj podajata kandidat Gibanja Svoboda Samo Turel in Klemen Miklavič (Majda Smrekar in skupina volivcev).
Cel kup kandidatov za župana kandidira na svojih listah
Tako Janez Fajfar, ki na Bledu županuje že 16 let, kot tudi njegov protikandidat Anton Mežan se bosta za županski stolček pomerila kot nestrankarska kandidata s podporo volivcev in svojo listo za občinski svet. V občini Brda se bosta v nedeljo pomerila dolgoletni župan Franc Mužič (kandidiral na Listi Franca Mužiča) in Karol Peter Peršolja (kandidiral na Listi za Brda). Župan Pirana bo postal Gašpar Gašpar-Mišič (Egon Štibilj in skupina volivcev) ali Andrej Korenika (Andrej Korenika in skupina volivcev), župan Rogašovcev pa Rihard Peurača (Štefan Rožman in skupina volivcev) ali Martin Ficko (Anton Buček in skupina volivcev), župan Sežane pa Andrej Sila (Tanja Sila in skupina volivcev) ali Jernej Bortolato (Tanja Svetina in skupina volivcev).
V Divači se bosta v boju pomerila neodvisni kandidat Robert De Lucia in županja Alenka Štrucl Dovgan, ki je ravno tako nastopila s podporo skupine volivcev. Tekma med dolgoletnim županom in kandidatom s podpisi volivcev Antonom Mavrom in Francem Glušičem (kandidat s podpisi volivcev) se bo odvila v Občini Mokronog-Trebelno. V Občini Dravograd se bosta pomerila dosedanji podžupan Anton Preksavec (Robert Plimon in skupina volivcev) in Marjeta Podgoršek Rek (Maksimiljan Kotnik in skupina volivcev). V Občini Gornja Radgona se bosta pomerila David Roškar (Stanislav Rojko in skupina volivcev) in Urška Mauko Tuš (Aleš Dokl in skupina volivcev). V Ilirski Bistrici sta se v drugi krog volitev uvrstila Gregor Kovačič (dr. Gregor Kovačič in skupina volivcev) in dosedanji župan Emil Rojc (Aleš Rojc).
Drugi krog volitev bo tudi v Občini Mežica, kjer se bosta pomerila dosedanji župan Dušan Krebel (neodvisni kandidat s podporo volivcev) in Mark Maze (podpora volivcev). Dolgoletni župan Trebnja in kandidat s podpisi volivcev Alojzij Kastelic se bo v drugem krogu pomeril s kandidatko trebanjske liste Drot – za razvoj Matejo Povhe. Aktualni župan Logatca Berto Menard (kandidira s podpisi volivcev) se bo moral za novi mandat pomeriti z dolgoletnim direktorjem Grand hotela Union Bogdanom Lipovškom (podpira ga novoustanovljena občanska lista). V Občini Komenda se bosta pomerila Majda Ravnikar (Igor Štebe in skupina volivcev) in Jurij Kern (Tea Tašker Kern in skupina volivcev), v Občini Kostanjevica na Krki Robert Zagorc (Matej Kuhar in skupina volivcev) in Melita Skušek (Marjan Jelenič in skupina volivcev), v Občini Kostel pa Nataša Turk (Miran Briški in skupina volivcev) in Valentin Južnič (Nežika Zdravič in skupina volivcev).
V Kranjski Gori se bosta za županski stolček pomerila Henrika Zupan (Aleš Bedič in skupina volivcev) in Blaž Veber (Alenka Nečemer in skupina volivcev), v Občini Središče ob Dravi se bosta pomerila Toni Jelovica (Mihaela Vesenjak in skupina volivcev) in Jurij Borko (Roman Medik in skupina volivcev), v Občini Velike Lašče Tadej Malovrh (Lidija Vilar in skupina volivcev) in Matjaž Hočevar (Nina Hočevar in skupina volivcev), v Občini Veržej Rastko Škrjanec (Janez Skuhala) in Drago Legen (Slavko Petovar), v Občini Škofljica Rok Treven (Petra Šilc Miklič in skupina volivcev) in Primož Cimerman (Bernarda Cimerman in skupina volivcev).
Največje presenečenje se je zgodilo v Celju, saj se je pričakovalo, da bo vnovični mandat dobil dolgoletni župan Bojan Šrot (gre za župana z najdaljšim stažem). Čeprav je včasih Šrot kandidiral na stranki SLS, je ta iz nje izstopil leta 2016 in ustanovil lastno stranko z imenom Celjska županova lista. Čeprav izzivalec Šrota Matija Kovač na volitvah kandidira s podpisi volivcev, je treba upoštevati, da je bil Kovač zadnja dva mandata svetnik stranke Levica v celjskem mestnem svetu. Ob tem moramo vendarle poudariti, da sta se v drugem krogu stranki SLS in SDS na račun izkušenj odločili podpreti Šrota. Kovaču pa se je odločil izreči podporo poražen kandidat Gibanja Svoboda Uroš Lesjak.
V Krškem sta se v drugi krog uvrstila dva kandidata, ki kandidirata s podporo volivk in volivcev: gre za nekdanjega poslanca stranke SNS Dušana Šiška in Janeza Kerino. Iztok Starc, županski kandidat stranke SLS s podporo NSi, je za STA izjavil, da Šiška podpira osebno, ker zastopa prepričanje, da ima ta več raznovrstnih in političnih izkušenj.
Kot lahko vidimo iz navedenega, je daleč največ neodvisnih kandidatov, ki se bodo pomerili v drugem krogu, saj očitno bodoči župani in županje želijo s pomočjo tega nabirati večji spekter volivk in volivcev. Levi politični pol nikakor ne bo mogel v drugem krogu premagati desnega, saj je bil desni toliko uspešnejši že v prvem krogu, povrhu pa je nemogoče mimo tega, da Levica nima uradno nobenega županskega kandidata v drugem krogu (neuradno bi lahko govorili o celjskem kandidatu Kovaču), Gibanje Svoboda pa le tri kandidate (pri čemer je jasno, da je v 1. krogu prišlo le do ene županje). Na levem polu stranka SD nedvomno prednjači po številu kandidatov za župana, kar je mogoče pripisati dejstvu, da gre za etablirano stranko s tradicijo, ki je lokalno zelo dobro razvejana. Stranka Levica je razvejana precej manj, Gibanju Svobodi pa na tem področju kaže najslabše, saj gre za instant stranko, ki je nastala za potrebe globoke države. A na lokalni ravni očitno Inštitut 8. marec in podobni aktivisti vladajočim očitno ne pridejo prav, saj ljudje stavijo na izkušnje in na zaupanje, ne pa zgolj na nekoga zato, ker ga pač predlaga vladajoča stranka.
