6.1 C
Ljubljana
torek, 5 novembra, 2024

Kdaj bodo zdaj o usodi Vesela odločali poslanci državnega zbora?

Avtor: Luka Perš (Nova24TV.si)

Računsko sodišče velja v Sloveniji za eno bolj spoštovanih in cenjenih institucij. Tokrat se je institucija znašla v hudih škripcih zaradi delovanja predsednika Tomaža Vesela. V državnem zboru so hoteli na seji Odbora za notranje zadeve razpravljati o očitkih na račun Vesela, a so sejo prekinili. Vesel se je namreč v zadnjem času znašel pod očitki, da je njegova funkcija predsednika komisije za revizijo in skladnost pri Mednarodni nogometni zvezi (Fifa) nezdružljiva s funkcijo predsednika računskega sodišča ter da zanjo ni dobil ustreznega soglasja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Ob tem je prišlo v javnost, da je v dveh spornih primerih pokril delovanje predsednika Fifa Gianna Infantina, bil slep za neracionalno poslovanje Nogometne zveze Slovenije svojega tesnega prijatelja Aleksandra Čeferina in o “čudni” študentski izkušnji iz Nemčije.

Najnovejše zaplete okrog predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela je komentiral strokovnjak za politični marketing Edvard Kadič. “Res je bedno, da morajo poslanci sploh razpravljati o tem ali pozvati k odstopu šefa računskega sodišča ali ne. Gre za osebo, ki bi morala biti “brezmadežna” oz. bi morala takoj(!) ob vseh pomislekih o nepravilnostih poskrbeti, da se odstranijo tudi najmanjši dvomi.”

Politična drama o Veselu se je pričela, ko so tuji mediji poročali o sodnih postopkih predsednika Fife Giannija Infantina v Švici. Švicarske sodne oblasti so sprožile postopek, v katerem naj bi šlo za pokritje dragega leta Infantina iz Mehike v Švico v vrednosti 200 tisoč dolarjev. Drag let predsednika ene najmočnejših športnih globalnih organizacij je v funkciji predsednika neodvisne komisije za revizijo in skladnost v okviru Mednarodne nogometne zveze pokril Vesel. Novinarski kolegi na Planet TV so odkrili, da leta 2016 na strani Komisije za preprečevanje korupcije ni bil objavljen noben dokument, ki bi Veselu dovoljeval opravljanje dodatne dejavnosti. Kljub zagotovilom nekdanjega predsednika KPK Borisa Štefaneca ni papirja ne pri Veselu, ne KPK in ne na Računskem sodišču. To je le eden izmed hudih očitkov, kjer pade Vesel.

 

V komentarju o zakonu o Računskem sodišču Vesel sploh ne bi smel opravljati funkcije na Fifi
A nič od tega v resnici ne govori njemu v prid, v uredništvo smo prejeli pravno mnenje. Iz pravnega mnenja je prav tako razvidno, da KPK ni pristojna za “dovoljenja” za izjemno opravljanje dodatnih eksplicitno določenih izjemnih pridobitnih dejavnosti sodnikov.

Šestnajsti člen Zakona o Računskem sodišču RS (Uradni list RS, št. 49/92 in 50/92 – popr.), ki govori o nezdružljivosti funkcij na računskem sodišču z drugimi funkcijami in z opravljanjem določenih del oziroma dejavnosti, navaja, da funkcija člana računskega sodišča, funkcija vrhovnega državnega revizorja in funkcija sekretarja računskega sodišča (v nadaljnjem besedilu: funkcija na računskem sodišču) ni združljiva: s funkcijo v državnem organu, organih lokalne skupnosti, politične stranke ali sindikata; z delom v državnem organu, organu lokalne skupnosti ali pri nosilcu javnih pooblastil; s članstvom v organu vodenja ali nadzora gospodarske družbe, gospodarske javne službe, sklada, zavoda ali zadruge; z opravljanjem kateregakoli poklica ali pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.

Zakon o računskem sodišču RS

Z dnem nastopa na funkcijo na računskem sodišču preneha nosilcu funkcije na računskem sodišču funkcija iz 1. točke prejšnjega odstavka. Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od dneva imenovanja prenehati opravljati delo oziroma dejavnost iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija na računskem sodišču. Nosilec funkcije na računskem sodišču mora najkasneje v treh mesecih od imenovanja predložiti Državnemu zboru pisno izjavo o svojih premoženjskih razmerah v skladu z zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.

Aleksander Čeferin močno vpleten v lobiranje službe Vesela na Fifi
V tujih medijih so se pojavili resni sumi, da Vesel sploh ne bi smel zasesti položaja na Fifi. Za omenjeno mesto na Fifi je pogoj, da oseba pred tem ni delovala pet let na katerikoli funkciji v nogometu. O tem so poročali tako nemški, švicarski in norveški mediji. V neprijeten položaj ga je spravil njegov prijatelj Aleksander Čeferin. V drugem mandatu Čeferina na sedežu NZS je bil imenovan v Komisijo za mladinski nogomet, kjer je opravljal vlogo namestnika. Ne smemo pozabiti, da je bil po poročanju Josimara prav Čeferin najbolj vpleten, da je Veselu uredil popoldansko delo na Fifi.

Vesel poudarja, da gre pri njegovem sodelovanju s FIFO za neprofitno dejavnost in, da FIFA ni profitna institucija. Po tej logiki Vesel torej ne bi smel prejeti plačila za opravljeno delo, v njegovem primeru gre za približno četrt milijona dolarjev letno. A navedbe Vesela, da FIFA ni profitna organizacija, so zmotne, saj je FIFA v letu 2019 imela kar 766 milijonov dolarjev prihodkov.

O nečednostih Vesela v Nemčiji naj bi vedel Drago Kos. Aleksander Čeferin pa je s svojim lobiranjem pri Infantinu dosegel službo Vesela na Fifi. (Foto: STA)

Vsekakor je Svetovna nogometna zveza (FIFA) podjetje in ni zgolj neprofitna organizacija, kar nedvoumno izhaja iz primera Laurenta Piaua , kjer je sodišče EU izrecno ugotovilo, da je FIFA podjetje in da ustreza tudi definiciji združenja podjetij. V omenjenem primeru Laurenta Piaua je navedeno, da: “FIFA in nacionalne nogometne organizacije so tudi podjetja, ne samo športne organizacije”. Glede na EU in slovensko definicijo podjetja (nastopanje proti plačilu, torej prodaja storitev in/ali blaga) – ZPOmK-1 –je torej že dolgo jasno, da je FIFA tudi podjetje.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine