10.8 C
Ljubljana
ponedeljek, 8 marca, 2021

Janez Janša: Iz dobrega inženirja ali zdravnika velikokrat skozi poklicno kariero nastane tudi dober menedžer. Izjemno redko pa iz dobrega ekonomista, filozofa ali pravnika skozi poklicno kariero nastane dober inženir ali zdravnik

Piše: P.T.

»Država potrebuje tako dobro humanistično kot tehnično inteligenco. Potrebujemo dobre inženirje in dobre ekonomiste. Dobre zdravnike in dobre učitelje. Dobre tehnike in dobre vzgojitelje. Dobre varilce in dobre trgovce,« je na družbenem omrežju Facebook zapisal predsednik vlade Janez Janša.

Levičarska opozicija, samooklicani predstavniki civilne družbe in medijski mainstream so pretekli teden napadli vlado, ki ni podala soglasja k objavi razpisa za vpis v študijskem letu 2021/2022. Menila je, da je potreben premislek, kakšne izobražence Slovenija potrebuje. Janez Janša se je odzval na Facebooku.

Zapis predsednika vlade Janeza Janše (TUKAJ) objavljamo v celoti:

»Sprejemamo slovenske in evropske resolucije o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja.

Istočasno načrtujemo vpise na naše javne šole in fakultete in z njimi določamo, kakšna znanja bodo imeli naši otroci čez 5, 10, 15 in 20 let.

So načrtovani vpisi skladni z našimi razvojnimi resolucijami? Bo Slovenija s strukturo 39% šolajočih z znanji iz družboslovja, humanistike in umetnosti napram 37% z znanji iz naravoslovja, tehnike in informatike sredi četrte industrijske revolucije sploh kakorkoli konkurenčna državam, kjer je to razmerje 1 proti 2?

Zavedati se moramo tudi, kako v praksi deluje zakon poklicne dinamike. Iz dobrega inženirja ali zdravnika velikokrat skozi poklicno kariero nastane tudi dober menedžer. Izjemno redko pa iz dobrega ekonomista, filozofa ali pravnika skozi poklicno kariero nastane dober inženir ali zdravnik.

Nekatere primerjave kažejo, da v visoko razvitih državah, kot je npr. Norveška, vpisujejo v pol manj različnih programov kot v Sloveniji. Prevelika razdrobljenost, nesposobnost načrtovanja, slaba orientacija?

Država potrebuje tako dobro humanistično kot tehnično inteligenco. Potrebujemo dobre inženirje in dobre ekonomiste. Dobre zdravnike in dobre učitelje. Dobre tehnike in dobre vzgojitelje. Dobre varilce in dobre trgovce. Itd.

Razmerja med posamičnimi profili pa določajo potrebe časa in okolja. Potrebe gospodarstva in javnih služb. Narekujejo jih dejavniki kot je demografija, pa tudi ekologija. Slovenija ni otok sredi oceana, niti oaza sredi puščave. Niti nismo velesila, ki bi lahko drugim narekovala trende.

Naše največje bogastvo je človek. Suverenost človeka pa je v znanju. V znanju, s katerim se lahko kot posameznik primerja z drugimi. V znanju, ki je konkurenčno doma in po svetu. In v sposobnosti, da znanje uporabi v vsakdanjem življenju. V znanju, ki mu omogoča izbiro in uporabo globalnega morja informacij v dobi interneta.

Dolžnost države je, da mladim omogoči, da si pridobijo kar najboljše možno znanje in veščine in s tem najboljšo možno popotnico za življenje. Najboljšo možno pomoč, ki jo lahko država nudi posamezniku v smislu izenačevanja izhodiščnih možnosti za srečno življenje, je splošen dostop do kvalitetnega, konkurenčnega znanja.

Seveda je nemogoče natančno izračunati, koliko posameznih profilov bomo potrebovali čez 5 ali 20 let. Lahko pa brez težav vidimo, kaj načrtujejo v visoko razvitih državah. Brez težav lahko vidimo, koliko posamičnih profilov je že danes brez dela, na stroških zavoda za zaposlovanje ali zaposlenih na delih, za katera se niso šolali. Dodatno vpisovanje velikega števila nezaposljivih ob vseh teh možnostih za realne ocene meji na družbeno blaznost.

Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, je ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi. Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki nimajo možnosti zaposlitve ne doma ne v tujini. Za prešolanje je naknadno potreben nov davkoplačevalski denar, ali pa si morajo posamezniki prešolanje plačati sami. V obeh primerih sta zapravljena čas in denar.

V vseh mandatih mojega vodenja vlade RS smo načrtovanju vpisa vedno posvetili vso dolžno pozornost in tako bo tudi letos, ne glede na nerganje posameznikov, ki vidijo samo svoje ozke vrtičke in ne delujejo družbeno odgovorno. V vladi je odgovornost tako kolektivna kot posamična. Zato bo o tem, koliko vpisujemo za gospodarske profile, soodločal tudi minister za gospodarstvo, glede agronomije minister za kmetijstvo, glede sociale minister za delo in socialo ipd.

Vlada bo o soglasju k vpisnim mestom, katerih razmerja v grobem prikazuje spodnja tabela, odločala odgovorno. Od takšnih odločitev je namreč predvsem odvisno, kakšne bodo vaše plače in pokojnine v prihodnjem desetletju.«

Zadnje novice

Sorodne vsebine