Piše: Vida Kocjan
Dr. Jože Podgoršek je bil izvoljen za predsednika Foruma za kmetijstvo in podeželje Slovenske demokratske stranke. V forum je bil povabljen kot strokovnjak s tega področja. Forum bo imel pomembno platformo za volitve v organe KGZS. Postavili so si ambiciozen cilj, ki ga bodo poskusili doseči. Pogovarjali smo se prejšnji teden, in sicer v času kmetijskega sejma Agra 2023 v Gornji Radgoni, kjer je bil paviljon foruma izredno dobro obiskan, odzivi pa zelo pozitivni.
Demokracija: Na kongresu Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS ste bili izvoljeni za predsednika foruma. Kaj vam osebno pomeni ta izvolitev?
Podgoršek: K Forumu za kmetijstvo in podeželje SDS sem bil povabljen kot strokovnjak s tega področja. Verjetno je k povabilu pripomoglo tudi moje delo v funkciji ministra ter vodenje ministrstva in celotnega sektorja v takratnih izrednih razmerah. Tudi sam želim delati na področju kmetijstva, podeželja, gozdarstva in prehrane predvsem kot strokovnjak ne glede na to, kje in kakšno delo opravljam. Zato povabilo k forumu in izvolitev za njegovega predsednika potrjujeta mojo strokovnost, predvsem pa izvolitev pomeni nov izziv, nov korak k mojemu prispevku za razvoj slovenskega kmetijstva.
Demokracija: Kongres je bil v Gornji Radgoni, kjer je potekal agroživilski sejem Agra 2023. Verjetno ima tudi to svoj pomen?
Podgoršek: Sejem Agra je praznik kmetijstva, gozdarstva in prehrane v širši regiji, ne samo v Sloveniji. In tudi letos je tako, saj je sejemsko dogajanje živahno, sveže, razstavljavci in obiskovalci so na sejmu in sejem je poln različnih dogodkov z aktualnimi vsebinami. Osebno izjemno cenim in spoštujem to sejemsko dogajanje. Zato ima izvolitev ob boku tega sejma še dodatno težo, predvsem pa odgovornost.
Demokracija: Kakšni so bili odzivi na sejmu, kjer je forum imel svoj kotiček?
Podgoršek: Prvi odzivi na predstavitveni stojnici foruma in stranke SDS kakor tudi drugje so pozitivni. Kot kaže, veliko ljudi spremlja ta forum, saj sem prejel številne čestitke po izvolitvi tudi od ljudi, od katerih ne bi pričakoval ažurnega spremljanja foruma. Zato se zavedam, da me bodo tudi v funkciji predsednika foruma spremljali, kar me dodatno motivira za učinkovito vodenje in delo.
Demokracija: Na kongresu ste sprejeli program dela in prioritet. Lahko na kratko predstavite, kaj bodo vaši največji izzivi?
Podgoršek: Forumu sem še pred izvolitvijo za predsednika predstavil program dela za naslednje obdobje. Z izvolitvijo sem prejel potrditev programa, katerega ključna naloga je spremljanje kmetijstva, gozdarstva in prehrane z namenom priprave predlogov za sistemsko, dolgoročno usmerjanje tega področja in iskanje rešitev ob vseh naravnih nesrečah in drugih krizah, ki smo jim bili priča v zadnjih letih in za katere statistično pričakujemo, da se bodo pojavljale tudi v prihodnje. Pri tem gre za aktivno sodelovanje s poslansko skupino SDS pri pripravi pobud, vprašanj, predlogov zakonov, dopolnil in drugih vsebin, ki jih bodo potrebovali pri svojem delu.
Forum bo pomembna platforma za volitve v organe KGZS. Postavili smo si ambiciozen cilj in poskusili ga bomo doseči.
Na slovenskem podeželju, v kmetijstvu in gozdarstvu so številne uspešne kmetije, ki kljub vsem težavam in izzivom ponosno opravljajo svojo dejavnost, investirajo, imajo mlade naslednike in so vzorni predstavniki družinskih kmetij, kar zadeva samopreskrb. Skupaj s člani foruma bomo izbrali takšne kmetije in jih obiskali, saj želimo pozitivnega duha in naravnanost prenesti tudi na druge družinske kmetije. Zato načrtujemo aktivno delo na terenu. Za potrebe iskanja novih rešitev se nameravamo udeležiti tudi kakšnega mednarodnega dogodka, sejma.
Ne glede na sprejet okvirni program dela pa bo nedvomno največji izziv poenotenje pogleda na prihodnost slovenskega kmetijstva, gozdarstva, prehrane in podeželja.
Demokracija: Poudarili ste, da je pomembno najti ustrezne rešitve za podporo kmetijstvu in podeželju. Kaj so ta čas največje težave slovenskega kmeta?
Podgoršek: Pred slovenskimi kmeti so številni izzivi. Eden od pomembnejših je prilagajanje na podnebne spremembe. In da ne bo prezrto, takojšnja sanacija kmetij po katastrofalni ujmi v letošnjem avgustu. Zadnji dve leti sta nazorno pokazali, da potrebujemo namakalne sisteme, zadrževalnike vode in urejeno infrastrukturo, da bomo kos sušam in poplavam. Veliko bo treba investirati tudi v rastlinjake in mreže proti toči.
Slovensko kmetijstvo bo treba modernizirati, tehnološko digitalizirati. Za takšne korake bo treba sočasno pomladiti nosilce kmetij. Z novimi tehnologijami bomo odgovorili tudi na zahteve po kmetovanju z manj emisijami. Kmetije potrebujejo primerno strojno opremljenost.
Za dosego investicijskih ciljev in pomladitev kmetij so potrebna tudi finančna sredstva. Prepričan sem, da smo v strateškem načrtu Skupne kmetijske politike (SKP) z več kot 300 milijonov evrov dodatnih sredstev postavili dober temelj za prej omenjene investicije in ukrepe. Zato pričakujemo, da bo prišlo čim hitreje do realizacije, to je do razpisov.
Pri večini pogovorov s kmeti so na dnevnem redu tudi odkupne cene na kmetijah. Vsi bi si želeli, da so višje, kot so, pa vendarle morajo biti cene primerne za vse člene v verigi preskrbe s hrano. Zato je ključna graditev cene od pridelovalca do končnega ponudnika in razrez cene med vsemi deležniki. Prizadevali si bomo, da bo ta čim bolj pravičen in bo bodo dosežene cene zagotavljale obstoj celotne verige.
Demokracija: Podpredsednik SDS Aleš Hojs je v nagovoru poudaril, da se zdi, da politična podpora kmetom upada, kar je skrb zbujajoče, saj je kmetijstvo ključno za Slovenijo. Kako vi ocenjujete to, navsezadnje je večina vodilnih funkcij v državi (tudi večina v stanovskih združenjih) v rokah kadrov zdajšnje vladne koalicije?
Podgoršek: Tudi sam imam občutek, da ta čas ni velike politične podpore kmetijstvu in podeželju. Vidimo aktualna dogajanja s poslanskimi zakoni, kjer se parcialno posega v posamezno zakonodajo, včasih izrazito enostransko in na škodo kmetom. Pa naj bo to novela zakona o varstvu živali ali pa urejanje Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Ko je treba zaščititi kmeta, ta praviloma ostane sam. Prevečkrat je skupaj s stroko politično preslišan, kar vodi v zaostrovanje pogojev za kmetovanje. Zato je še toliko bolj problematičen predlog »lustracije« KGZS – omejitev torej, kdo bi lahko kandidiral v organe te nevladne organizacije.
Kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje potrebujejo močnega sogovorca, potrebujejo tudi politično moč, sicer vse ključne aktivnosti vodijo ljudje, ki se žal premalo spoznajo na to področje. Ocenjujem, da bomo tudi prek Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS povečali politični vpliv in politično podporo slovenskemu podeželju v najširšem pomenu te besede.
Demokracija: Podpredsednik SDS je izpostavil tudi prizadevanja stranke za povečanje vpliva kmetov v politiki, vključno s sodelovanjem z drugimi listami. Kako je s tem, s katerimi listami je mogoče sodelovati, ali že potekajo kakšne aktivnosti v to smer?
Podgoršek: Ocenjujem, da kmetijstvo potrebuje povezovanje in sodelovanje. Enako je tudi na političnem parketu. Zato je prav, da za razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja sodelujejo vse sorodne stranke, ki bodo sledile cilju razvoja podeželja. Kot je bilo poudarjeno na forumu, je do nekaterih povezovanj že prišlo, druga pa so v načrtu, vendar pustimo času čas, da ambicije dozorijo in se bodo laže udejanjile.
Demokracija: V parlamentarnem postopku je predlog spremembe zakona o živalih, ki vzbuja veliko pomislekov. Kako ocenjujete ta predlog, menite, da bo sprejet?
Podgoršek: Naj uvodoma poudarim, da mora biti skrb za domače in rejne živali vedno na visoki ravni. Brez kakršnih koli izgovorov sem in bom tudi v prihodnje preziral kakršno koli drugačno ravnanje. Želim si, da bi pri vsaki rejni živali upoštevali najvišji standard za dobro živali. Prav tako je treba primerno poskrbeti za domače živali ali hišne ljubljenčke, kot jim radi rečemo. Zato je vsako prizadevanje za dobro živali dobrodošlo.
Zakon o varstvu živali smo v prejšnji, manjšinski vladi novelirali z 78 glasovi ZA. Spremembo zakona je torej podprla večina poslancev državnega zbora in tudi večina političnih strank. V zakon, ki se je noveliral več let (verjetno sem bil tretji minister, ki se je s to spremembo ukvarjal), smo vnesli številne razumske mehanizme za povečanje koristi živali.
Pri tokratni spremembi pa imam občutek, da gre pri nekaterih členih za maščevanje nekaterih do kmetov. Z vidika kmetijstva je problematičen nov nadzor, ki naj bi ga izvajali neizobraženi posamezniki. Predlog povsem prepoveduje kakršne koli oblike privezovanja psov, kar je z vidika psov čuvajev na kmečkem dvorišču precej težavno. V zdajšnjem zakonu je privezovanje prepovedano, vendar pa je dovoljeno, da imamo psa privezanega na primeren način na jeklenico, ki mu omogoča gibanje na večjem prostoru. Nerealna se mi zdi zahteva po čipiranju mačkov na podeželju. Me res zanima, kako bodo določili lastnika vaške mačke, ki je potepuška in je enkrat na enem, drugič na drugem dvorišču. Določbam sprememb tega zakona ostro nasprotuje tudi stroka. Zato samo upam in želim, da bo na koncu prevladal razum in da ne bo šlo v politično preglasovanje pri sprejemanju tega zakona.
Demokracija: Prek Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov smo priča monopolizaciji kmetijskih zemljišč in gozdov. Kako to ocenjujete?
Podgoršek: Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov osebno vidim kot kreatorja zemljiške politike v Sloveniji. Z zadnjo spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih smo skladu dali nove pristojnosti pri komasaciji in graditvi namakalnih sistemov, zato upam, da bo te aktivnosti izrazito povečal. Prav tako vidim sklad kot podporni člen kmetom, ki mora skrbeti za zaokroževanje in povečevanje kmetij. Kolikor sklad ne bo kreator zemljiške politike, ga verjetno res ne potrebujemo. Kako upravljati z zemljišči, ki so ta čas v lasti RS, pa je vprašanje, na katerega bomo odgovore poskusili poiskati na forumu.
Demokracija: V prejšnji vladi ste bili minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Bil je čas največje zdravstvene krize v državi doslej, kjer je bilo največ truda vlade usmerjenega prav v reševanje te krize. Kako pa je bilo v tistem času s kmetijstvom, je imela Janševa vlada dovolj posluha tudi za to?
Podgoršek: Ja, to je bilo izjemno naporno in zahtevno obdobje. Tudi na področju kmetijstva smo iskali načine, da ohranjamo sektorje, ki so zašli v težave zaradi novega koronavirusa. Omejevanje javnega življenja je nekatere sektorje spravilo v resno krizo, posebej tisti del, ki je napajal turizem in gostinstvo. Prav tako smo bili priča intenzivnim nihanjem, pretežno padanju odkupnih cen. Zato smo pripravili številne pomoči za kmetijska gospodarstva in kmetijske zadruge in danes ocenjujem, da smo dobro odgovorili na izzive takratnega obdobja. Ja, z zdajšnjim védenjem po krizi bi verjetno lahko kje pripravili še boljše ukrepe, ampak vseeno menim, da smo zadeli bistvene. V tem času smo poleg predsedovanja Svetu EU pripravljali tudi Strateški načrt SKP za novo programsko obdobje. Ne glede na intenzivnost dela smo imeli številne sestanke z različnimi deležniki, prav tako smo o kmetijstvu pogosto govorili tudi na vladi. In danes lahko trdim, da je imela tedaj vlada dober posluh za slovensko kmetijstvo, prehrano, gozdarstvo in podeželje, saj nam je z nujnimi ukrepi (predvsem finančnimi) uspelo pomagati sektorjem v težavah, hkrati pa smo zagotovili dodatnih več kot 300 milijonov evrov državnega denerja za Strateški načrt SKP, predvsem za investicije v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani ter za območja z omejenimi dejavniki.
Demokracija: Nedvomno spremljate tudi delo zdajšnje vlade. Kako zdaj obravnavajo podeželje, imajo za to dovolj posluha?
Podgoršek: Včasih imam občutek, da se rešitve za kmetijstvo določajo »ad hoc«, so torej premalo premišljene in neusklajene z deležniki v kmetijstvu. Zato je včasih videti, da zdajšnja vlada nima dovolj posluha za to področje. Sam sicer menim, da posluh ima, le ukrepi so nedodelani, nepremišljeni, področje se ureja prek poslanskih zakonov in ne prek vlade. Urejanje področja prek poslanskih zakonov je videti navzven zelo nedemokratično, saj se razprava o zakonodajnih rešitvah v času priprave rešitev onemogoči, sproži se, šele ko je predlog pripravljen. Takrat pa vsakdo do zadnjega diha brani svoje delo in je možnosti za spremembe bistveno manj. Prav tako imam zaradi takšnega načina vlaganja zakonov občutek, da kmetijski resor te vlade ne želi prevzemati odgovornosti za ključne razvojne pobude.
Demokracija: Veliko govorimo o samopreskrbi s hrano. Ta je na področju samopreskrbe z zelenjavo samo 38-odstotna. Kako lahko to povečamo tudi na drugih področjih?
Podgoršek: Samopreskrba s pridelki in izdelki živalskega izvora je v Sloveniji tradicionalno dobra in le malo niha med leti. Z večino teh izdelkov (mleko, meso, jajca) smo samopreskrbni, mleka pridelamo celo 30 odstotkov več, kot ga porabimo. Izjema pri tej skupini je svinjsko meso, kjer smo v zadnjih tridesetih letih padli z 80 odstotkov samopreskrbe na 40 odstotkov.
Pri rastlinski pridelavi pa je samopreskrba pod 100 odstotkov, predvsem pa odvisna od letine. Tako smo imeli izjemno dobro samopreskrbo pri večini rastlinske pridelave v letih 2019, 2020 in tudi 2021, lani pa zaradi poletne suše že bistveno slabšo. Izjema pri tem je sadje, ki je že nekaj let zapored deležno spomladanskih pozeb in zato že nekaj let ni klasičnega pridelka. V teh letih smo bili celo z žiti več kot 80-odstotno samopreskrbni.
Z vidika stabilizacije samopreskrbe moramo sprejeti predvsem ukrepe za stabilizacijo pridelave. Graditi moramo namakalne sisteme, rastlinjake, postavljati mreže proti toči, zaščito proti pozebi, v tem letu pa bi na pridelavo pozitivno vplivali zadrževalniki vode. Poleg tega je treba okrepiti izobraževanje nosilcev in članov kmetijskih gospodarstev, izboljšati tehnologije ter modernizirati in digitalizirati kmetijski sektor.
Demokracija: Kako sicer ocenjujete poklic kmeta glede na to, da se mladi redko odločajo zanj?
Podgoršek: Biti kmet je zelo lep poklic. Številni se odločijo zanj in so v tem poklicu zelo uspešni in cenjeni v svoji okolici. Je pa to težak poklic, praktično je biti kmet način življenja in ne samo služba. Zato je treba mlade kmete vzgajati že od malih nog in jih pripravljati na prevzem kmetije, jih primerno izobraziti in pravočasno prenesti kmetijo, dokler so še mladi in ambiciozni. Na terenu sem spoznal številne pozitivne prakse mladih kmetov in to me vedno znova navdaja z optimizmom, da se slovenskemu kmetijstvu z mladimi obetajo boljši časi.
Demokracija: Slovenijo so prizadele poplave, suše in neurja. Je ministrstvo učinkovito pri pomoči kmetom in kmetijstvu?
Podgoršek: V tem trenutku se sprejema interventni zakon, ki bo deloma pokril tudi področje kmetijstva. S poslansko skupino smo podrobno pregledali zakon in podali dopolnitve tam, kjer menimo, da je to potrebno, oziroma celo predlagali nekatere dodatne ukrepe. Upam in želim si, da bo kmetijstvo čim bolj udeleženo pri sanaciji in da bo sanacija čim hitrejša. Bi pa ob tem pohvalil iniciativo nevladnih organizacij, ki so se organizirale in že pomagajo prizadetim kmetijam s krmo in z drugim materialom, če ga potrebujejo.
Biografija
Dr. Jože Podgoršek se je kot četrti otrok rodil kmečkim staršem in bil kot takšen predviden za naslednika na domači kmetiji. Tudi njega je kmetijstvo kmalu prevzelo, zato je že od malih nog z veseljem pomagal pri kmečkih opravilih. Prav tako je izobrazbo pridobival s področja kmetijstva, pri čemer je ob koncu študija tega preusmeril predvsem na področje agrarne ekonomike. Tako je bil zaključek formalnega študija interdisciplinaren. Na svoji poklicni poti je deloval znotraj kmetijstva; bil je tehnolog, razvojnik, področni direktor (pokrivanje območja Slovenije v podjetju, ki je s produkti delovalo na celotnem območju nekdanje Jugoslavije), organizator, vodja marketinga in promocije do tega, da je spoznaval delovanje države in politike. Od leta 2015 do 2028 je bil prvi varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano. Leta 2018 je postal državni sekretar in leta 2020 minister na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Je nedvomno človek, ki rad spoznava in sprejema nove izzive, se ne ustraši dela in zadolžitev, zna sprejemati odgovornost in sprejeti odločitve, ko je treba. Sicer je timski človek, z veseljem sodeluje z drugimi pri iskanju rešitev in snovanju strategije. Je poročen in oče petih otrok.
Opomba: intervju je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji Demokracije.
