Piše: Aleš Ernecl/Nova24
Materni jezik je izraz, s katerim označujemo prvi jezik, ki se ga človek nauči v svoji družini, ne, kot nekateri verjamejo, da je to jezik, ki ga govori tvoja matera. Strokovnjaki trdijo, da je znanje maternega jezika zelo pomembno pri oblikovanju mnenj, raziskave pa kažejo, da ima oseba, ki ni obvladala maternega jezika, težave pri učenju ne samo drugih jezikov, temveč tudi učenja na splošno.
Zavedajoč se vloge maternega jezika pri razvijanju komunikacijskih veščin in oblikovanju zavesti in ustvarjalnosti, se je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) leta 1999 odločila, da bo 21. februarja razglasila za mednarodni dan maternega jezika.
Z namenom spodbujanja jezikovne raznolikosti in večjezičnega izobraževanja Unesco želi spomniti, da jeziki niso le bistveni del civilizacijske kulturne dediščine, temveč tudi nenadomestljiv izraz človeške ustvarjalnosti in veličastne raznolikosti. Jeziki lahko poleg vloge komunikacijskega sredstva in prenašalca družbenih vrednot in identitet vplivajo tudi na gospodarski razvoj.
Danes obeležujemo dan maternega jezika. Slovenščina je edinstvena; razvila se je iz praslovanščine in se navkljub vsem preizkušnjam, ohranila. Govori jo več kot 2,5 milijona ljudi in je eden redkih jezikov, ki je ohranil dualizem. Bodimo ponosni na svoj materni jezik. Vsak dan🙏 pic.twitter.com/U22wBzzigz
— SDS (@strankaSDS) February 21, 2021
Raziskave kažejo, da polovici od šest tisoč jezikov na svetu grozi izumrtje v naslednjih nekaj generacijah, saj polovico vseh jezikov govori le deset tisoč ali manj govorcev, celo četrtino pa le tisoč ljudi. Izobraževalni sistemi po vsem svetu in internetu zanemarjajo na tisoče jezikov in ogrožajo bogastvo človeškega znanja.
Veliki jeziki izrivajo manjše
Po Atlasu ogroženih svetovnih jezikov prevladujoči jeziki, kot so angleščina, francoščina, španščina, ruščina in kitajščina, vse bolj izrivajo manjšinske jezike.
Jezikovna raznolikost je neločljivo povezana z biološko raznovrstnostjo, zato je izguba le enega jezika izguba celotnega življenjskega potenciala Zemlje, meni Unesco in poudarja njegovo ključno vlogo pri spodbujanju normativnih in izvajanja strategij in dejavnosti pri ohranjanju jezika.
Prve besede slišimo v maternem jeziku. Spoštujmo ga ne z dogmatičnim vztrajanjem pri naučenem in slišanem: uporabljajmo ga, gnetimo, izprašujmo, zakaj tako in ne drugače. Jezik je živ, dvom pa je edina pot napredka. A naj – tudi v akademskem prostoru! – poteka v slovenščini🇸🇮. pic.twitter.com/xn4rVpfjTz
— Boštjan Koritnik (@BostjanKoritnik) February 21, 2021
Izginotje katerega koli jezika predstavlja izgubo in osiromašenje celotnega človeškega uma in znanja, poudarja Unesco in kot primer navaja obstoj številnih rastlin z zelo velikim zdravilnim učinkom, ki pa jih poznajo le tradicionalne kulture. Če se bodo jeziki in kulture izgubili, bo izginilo tudi znanje o rastlinah in njihovih zdravilnih lastnostih.
Mednarodni dan maternega jezika zato želi človeštvo spomniti na številne moralne in praktične obveznosti, ki lahko ohranijo jezikovno raznolikost kot enega največjih zakladov, ki nam jih je pustila preteklost.
Slovenščina eden redkih jezikov z dvojino
Temu primerno so se tudi na Twitterju odzvali domoljubi, kot npr. tisti iz stranke SDS, ki so zapisali, da danes obeležujemo dan maternega jezika. Slovenščina je edinstvena; razvila se je iz praslovanščine in se navkljub vsem preizkušnjam, ohranila. Govori jo več kot 2,5 milijona ljudi in je eden redkih jezikov, ki je ohranil dvojino. Bodimo ponosni na svoj materni jezik. Vsak dan.
Pravica do materinščine je osnovna človekova pravica. Spoštovanje lastnega maternega jezika pomeni tudi spoštovanje maternih jezikov drugih ljudi in kultur. 😊🇸🇮 pic.twitter.com/maYJIqNazW
— Ministrstvo za javno upravo (@mju_RS) February 21, 2021
Ministrstvo za javno upravo je zapisalo, da je pravica do materinščine osnovna človekova pravica. Spoštovanje lastnega maternega jezika pomeni tudi spoštovanje maternih jezikov drugih ljudi in kultur.
Minister Boštjan Koritnik je dodal, da prve besede slišimo v maternem jeziku. Spoštujmo ga ne z dogmatičnim vztrajanjem pri naučenem in slišanem: uporabljajmo ga, gnetimo, izprašujmo, zakaj tako in ne drugače. Jezik je živ, dvom pa je edina pot napredka. A naj – tudi v akademskem prostoru! – poteka v slovenščini.
