19.30: Konec pogajanj, napredek le glede humanitarnih koridorjev
Po koncu tretjega kroga pogajanj med Ukrajino in Rusijo je ukrajinska delegacija sporočila, da pogajanja tudi tokrat niso prinesla večjega napredka razen glede vzpostavitve hum anitarnih koridorjev.
Tretji krog mirovnih pogajanj med Rusijo in Ukrajino je potekal v narodnem parku Beloveška pušča, ki se razteza med Poljsko in Belorusijo. V središču pogovorov so bili humanitarni koridorji, ki bi ukrajinskim civilistom omogočili pobeg pred najhujšo nevarnostjo, saj se predvsem na jugu in vzhodu države nadaljuje rusko obstreljevanje mestnih središč. Pogovarjali pa naj bi se tudi o notranjepolitični rešitvi krize in vojaškem vidiku. Ruska in ukrajinska delegacija sta pred tem opravili že dva kroga neuspešnih pogovorov.
Združeni narodi so sporočili, da lahko potrdijo, da je do zdaj v Ukrajini umrlo 406 civilistov, med njimi 27 otrok. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v zračnih napadih v Kijevu ubitih 13 civilistov.
Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dejal, da je zaradi napadov ruskih sil več kot 900 skupnosti v Ukrajini ostalo brez elektrike, vode in ogrevanja. Ministrstvo za energijo pa je sporočilo, da je 646.000 ljudi v državi brez elektrike, 130.000 pa brez vode.
14.59: Reševanje civilistov iz obleganih ukrajinskih mest še vedno ne poteka. V Moskvi so za to okrivili Kijev, češ da preprečuje odhod ljudi iz mest. Ukrajina je sicer danes ruski predlog o humanitarnih koridorjih označila za nesprejemljiv, saj naj bi po njih ljudi evakuirali v Rusijo.
14.55:Madžarski premier Viktor Orban je v luči vojne v sosednji Ukrajini z odlokom uredil prisotnost sil zveze Nato znotraj Madžarske. V skladu z odlokom bodo Natove sile za hitro odzivanje lahko namestili na zahodu države in za tranzit uporabljale madžarski zračni prostor. Odlok je bil objavljen danes v madžarskem uradnem listu.
14.15: V nasprotju z doseženimi sporazumi je Ruska federacija 7. marca preprečila odprtje humanitarnih koridorjev za evakuacijo civilistov iz izbranih mest v regijah Kijev, Harkov, Doneck in Herson.
12.30: Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v današnjem videoposnetku pozval k nadaljnjim in strožjim sankcijam proti Rusiji zaradi nenehnih napadov na Ukrajino. V svojem govoru je zahteval bojkot celotnega ruskega izvoza, vključno z zemeljskim plinom in nafto, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Embargo ruskega izvoza ter plina in nafte bi po mnenju predsednika morala biti moralna odločitev vseh držav, saj v takšnem času države ne bi smele dajati denarja teroristom in financirati njihove vojne. V kolikor ruska stran ne namerava spoštovati splošnih civilizacijskih pravil, potem naj ne prejemajo blaga in storitev civilizacij, je v posnetku dejal Zelenski.
Poudaril je, da si Ukrajina želi miru. “Nikoli nismo napadali drugih držav, nikoli nismo osvajali tujih dežel in nikoli nismo pobijali miroljubnih ljudi drugih narodov,” je dejal in pri tem Rusijo ponovno obtožil vojnih zločinov.
11.45: Pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICJ) se je danes začel sodni postopek v tožbi Ukrajine proti Rusiji zaradi kršitev konvencije o preprečevanju in kaznovanju genocida iz leta 1948. Sodnica ICJ Joan Donoghue je ob tem sporočila, da je Rusija zavrnila sodelovanje na sodni obravnavi ICJ, poročajo tuje tiskovne agencije.
11.28: Rusija je v nedeljo v več mestih pridržala več kot 5000 ljudi, ki so protestirali proti vojni v Ukrajini, je sporočil neodvisni ruski portal za človekove pravice OVD-info, ki je spremljal aretacije med protesti. Protestniki so z odhodom na ulice tvegali tudi denarne in morebitne zaporne kazni, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
11.16: Na Poljsko je od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, so danes sporočile poljske oblasti. Samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142.000 oziroma največ doslej, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
10.40: Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov iz Kijeva, Mariupola, Harkova in Sumija. Vendar koridorji vodijo v glavnem proti Rusiji oziroma Belorusiji, zato je ukrajinska stran ponudbo že označila za nemoralno in jo zavrnila.
Po poročanju BBC, ki se sklicuje na ruske medije, naj bi koridor iz Kijeva vodil v beloruski Gomel, od koder bi ljudi nato z letali prepeljali v Rusijo. Koridor iz drugega največjega mesta Harkov pa naj bi vodil v Belgorod v Rusiji. Iz Mariupola sta po poročanju ruskih medijev predvidena dva koridorja, eden v ukrajinsko Zaporožje in drugi v ruski Rostov na Donu. Prav tako sta predlagana dva koridorja iz Sumija, eden v Rusijo in drugi na ukrajinsko ozemlje. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je rusko ponudbo označil za popolnoma nemoralno. “Ukrajinskim državljanom bi morali pustiti, da domove zapustijo prek ukrajinskega ozemlja,” je poudaril njegov tiskovni predstavnik. “Trpeče ljudi izrabljajo za ustvarjanje želenih televizijskih posnetkov,” je po poročanju agencije Reuters v odzivu še zapisal omenjeni predstavnik.
Podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk pa je dejala, da predlog zanje ni sprejemljiv in da ne pristajajo na to, da bi civilisti iz obleganih mest šli v Belorusijo, od koder bi jih nato z letali prepeljali v Rusijo. Prekinitev ognja naj bi bila po poročanju tujih agencij zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je v nedeljo pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. V Elizejski palači so to zanikali in poudarili, da Macron nikoli ni zahteval odprtja humanitarnih koridorjev proti Rusiji.
Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP, ki se sklicuje na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, je ruska vojska v humanitarne namene razglasila “režim tišine” od 7. marca od 10. ure in napovedala odprtje humanitarnih koridorjev.
7.30: Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, tudi za ukrajinsko glavno mesto Kijev in pristaniško mesto Mariupol. Ukrajinska stran se na odločitev ruske strani še ni odzvala.
Ruska stran je sporočila, da naj bi prekinitev ognja začela veljati danes ob 10. uri, humanitarne koridorje pa naj bi poleg Kijeva in Mariupola vzpostavili tudi za Harkov in Sumi. Pri tem niso sporočili, ali bo prekinitev ognja začela veljati po moskovskem ali kijevskem lokalnem času.
Prekinitev ognja naj bi bila zahteva francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki se je včeraj ponovno pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.
6.30: Ruske sile okrepile bombardiranje ukrajinskih mest
Ruske sile so v nedeljo zvečer okrepile bombardiranje večjih ukrajinskih mest v središču države, severu in na jugu, je na ukrajinski televiziji povedal svetovalec predsednika Ukrajine Oleksij Arestovič. Rusija medtem Ukrajino obtožuje, da želi razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Harkovu. Arestovič je dejal, da je do zadnjega vala ruskih izstrelkov prišlo takoj po mraku. Napadajo območja okrog Kijeva in Černigova na severu države, Nikolajeva na jugu in Harkova, ki je za prestolnico Kijev drugo največje ukrajinsko mesto.
Iz Harkova poročajo o škodi na televizijskem stolpu in stanovanjskih predelih. V Černigovu naj bi ruske bombe in rakete deževale po vsem mestu, Arestovič pa je dodal, da je stanje okrog predmestij Kijeva Buča, Gostomel in Irpin, kjer v nedeljo ni uspela evakuacija civilnega prebivalstva, katastrofalno. Evakuacije so propadle tudi v Mauripolu na jugu in Volnovahe na vzhodu.
Predsednik Volodimir Zelenski je v videoposnetku v nedeljo zvečer zahod pozval, naj okrepi sankcije. Zahodne voditelje je kritiziral, ker se ni nihče odzval na sporočilo ruskega obrambnega ministrstva, da bodo napadli ukrajinski vojaško-industrijski kompleks. Rusi so zaposlenim v tovarnah priporočili, naj ne hodijo v službo. “Noben svetovni voditelj se ni odzval in predrznost agresorja je jasen znak, da doslej sprejete sankcije niso dovolj,” je dejal Zelenski. Pozval je k ustanovitvi posebnega sodišča, ki bo kaznovalo ruske vojne zločine.
Rusko obrambno ministrstvo je v nedeljo sporočilo, da nameravajo Ukrajinci razstreliti raziskovalni jedrski reaktor v Inštitutu za fiziko in tehnologijo v Harkovu, nato pa za uničenje obtožiti ruske sile. Rusko opozorilo je prišlo sicer nekaj ur potem, ko so Ukrajinci sporočili, da na poslopje inštituta padajo ruske rakete.
