Piše: Božo Cerar
V prid neodvisne Slovenije sem začel delati že precej pred formalno razglasitvijo neodvisnosti. Med Slovenci, ki so bili leta 1991 zaposleni v jugoslovanski diplomaciji, jih je velika večina sicer simpatizirala s prizadevanji Slovenije najprej za večjo enakopravnost v okviru jugoslovanske federacije in potem za osamosvojitev, vendar se niso želeli izpostavljati.
Sam sem bil med pri tistih, ki smo menili, da ni čas za oklevanje, in smo se v omenjena prizadevanja brez pomislekov dejavno vključili.
V prid svoje domovine
Vseh aktivnosti v tistih prelomnih časih v prid zaustavitve agresije na Slovenijo, njene osamosvojitve in nato njenega mednarodnega priznanja na diplomatskem parketu je težko zaobseči le v par stavkih ob 30-obletnici naše države. Zato naj opišem dogajanje enega dne, ko sem v prid svoje domovine s pridom uporabil znanje, izkušnje in povezave, ki sem jih do takrat pridobil z delom v diplomaciji. Gre za nazoren prikaz, kako pomemben je bil od vsega začetka prispevek nas diplomatov k dosegi končnega cilja – Republike Slovenije kot demokratične in neodvisne države, članice evroatlantskih integracij.
Čeprav v prvem trenutku morda ni bilo tako videti, je brionska deklaracija s 7. julija 1991, ki je bila sprejeta pod okriljem Evropske skupnosti (ES), predstavljala pomembno slovensko diplomatsko zmago, ki je utrdila pot k samostojnosti in mednarodnemu priznanju Slovenije. Ta je ravno na Brionih prvič nastopila dokaj enakopravno z drugimi mednarodno priznanimi subjekti. Deklaracija, s katero so se ustavile sovražnosti med jugoslovansko armado (JA) in slovensko teritorialno obrambo ter milico in za tri mesece zamrznile naše osamosvojitvene aktivnosti, je vsebovala tudi določbe o opazovalni misiji ES. Njena naloga je bila nadzirati njeno izvrševanje oziroma spoštovanje. V pisarni RKMS na Gregorčičevi 25 sem 10. julija prejel klic J. Wernerja, sekretarja nizozemskega veleposlaništva v Beogradu, naj bi naslednji dan v Ljubljano prek Beograda in Zagreba v pripravljalno misijo pripotovala delegacija visokih diplomatov ES. Dogovorili naj bi se o podrobnostih dela opazovalne misije. Nizozemci, ki so takrat predsedovali ES, so nam po telefaksu poslali tudi osnutek sporazuma t. i. memoranduma o razumevanju. Z delom na RKMS sem začel 27. junija, na dan agresije, potem ko sem se večer prej udeležil slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti pred stavbo DZ in sprejema v Cankarjevem domu.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
