Piše: Dr. Andreja Valič Zver
Mnogokrat v strokovni literaturi pa tudi šolskih učbenikih, naletimo na mitične pripovedi o enotnosti slovenskega naroda, zlasti pa o zaslugah leve politične elite v procesu slovenske demokratizacije in osamosvojitve.
Praznovanje tridesetletnice samostojne in neodvisne države Republike Slovenije je pravi trenutek, da se z upoštevanjem dostopnih zgodovinskih virov in literature ozremo v tiste prelomne čase in rečemo bobu bob. Naj teme, kot so »sestop komunistov z oblasti«, ki tega v resnici niso nameravali, »veleizdaja države« ali razorožitev slovenske teritorialne obrambe maja 1990 (!), najrazličnejša spotikanja in medijski stampedo proti dejanskim osamosvojitvenim korakom, ostanejo za kdaj drugič. Danes se bom osredotočila na vprašanje dejanske in »operetne« osamosvojitve, kakršno so imeli v mislih mnogi, katerih intimna opcija ni bila slovenska osamosvojitev.
Poplebiscitna politična razhajanja
Pred plebiscitom decembra leta 1990 je sicer prišlo do začasnega sodelovanja med Demosom in opozicijo. Mešane posadke so gostovale v različnih krajih po Sloveniji in propagirale samostojno Slovenijo. Po odličnem plebiscitnem rezultatu (88,5 odstotka podpore vseh volilnih upravičencev) so se politične napetosti spet stopnjevale. V jedru je šlo za vprašanje, ali naj bo osamosvojitev stvarna, torej dejanska z vsemi prerogativami države, vključno z lastnimi oboroženimi silami, ali le navidezna oziroma »operetna«. Demosova vlada je zavezo iz plebiscita jemala resno, leve politične sile pa so igrale na karto, naj se Slovenija sicer formalno osamosvoji, dejansko pa bi stvari večinoma ostale take kot prej. Ti dve različni poziciji sta prišli najbolj do izraza ob sprejemanju potrebne zakonodaje v tedanji republiški skupščini. Ključne odločitve so bile marca in aprila 1991 sprejete izključno z glasovi Demosovih poslancev. To so bili zlasti zakon o proračunu – obrambni del, zakon o obrambi in zakon o vojaški dolžnosti. Vidni člani opozicije so takrat temu ostro nasprotovali tudi v javnosti.
Članek si lahko v celoti preberete v posebni izdaji revije Demokracija, ki jo lahko kupite na več kot 1.000 prodajnih mestih ali jo naročite na: [email protected], telefon: 01/24 47 200.
