Robert A. Jernejčič, zgodovinar in pedagog, o primerjavi razmer v času kuge in danes na območju Ljubljane:
“V Šentpetru (tedanjem predmestju Ljubljane, op. ur.) ljudje sprva niso bili zaskrbljeni. Mestna oblast jim je še pred karanteno napeljala pitno vodo iz bližnje Ljubljanice in jih založila z vsem potrebnim. Toda karantena se je vlekla in podaljševala. Zaslužka ni bilo in obrtniki so postajali nezadovoljni. Trajalo je že več kot 70 dni in ljudje so postajali neučakani.
Po 70 dneh izolacije je ljudem prekipelo. Skupina meščanov je napadla leseni zid in ga podrla v prepričanju, da se mestna oblast iz njih norčuje in jih zadržuje brez razloga in po nepotrebnem. Nepotrpežljivost, kot jo je mogoče opazovati v družbi tudi danes. /…/
Po več kot dveh letih je Ljubljančanom uspelo premagati bolezen, ki ni pomorila samo velikega dela mestne populacije, ampak je pokazala in razgalila značaj posameznikov in družbe v veliki življenjski preizkušnji. Tako kot epidemija to počne danes.”
Vir: Slovenski čas